Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 920/93-6

ECLI:SI:VSRS:1995:U.920.93.6 Upravni oddelek

določitev funkcionalnega zemljišča
Vrhovno sodišče
13. april 1995
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi 46. člena ZUN je upravičen predlagati določitev funkcionalnega zemljišča le lastnik oziroma uporabnik zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Bežigrad št. ... z dne 6.5.1993, s katerim je ta zavrnil zahtevek tožnikov za določitev funkcionalnega zemljišča na parc. št. 1033 in 1034/1, obe k.o. ... za objekt na parc. št. 1034/2 iste k.o., in o zahtevi sama odločila tako, da jo je zavrgla. V svojih razlogih tožena stranka ugotavlja, da je o enakem zahtevku tožnikov že bilo odločeno na enak način, in da je tudi vrhovno sodišče s sodbo z dne 8.11.1990 zavrnilo tožbo tožnikov. Dalje pa navaja, da po določbi 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določi funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave na območjih, kjer ni sprejet prostorski izvedbeni načrt, za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ na zahtevo lastnika oziroma uporabnika na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Tožnika pa nista uporabnika zemljišča parc. št. 1033 in 1034/1 k.o. ..., zato nimata legitimacije stranke in niso izpolnjeni pogoji za uvedbo upravnega postopka. Glede na to je tožena stranka prvostopno odločbo odpravila, čeprav je prvostopni organ ugotovil pravilno dejansko stanje, in zahtevek po 2. odstavku 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku zavrgla.

Tožnika v tožbi navajata, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z veljavnimi predpisi, ne navajata pa predpisov. Menita, da če zgradba nima dovolj funkcionalnega zemljišča lahko lastnik zahteva od upravnega organa, da se mu določi funkcionalno zemljišče v škodo sosednjih parcel, ki so v družbeni lastnini. Zgradba tožnikov nima dovolj funkcionalnega zemljišča, kar da je razvidno iz mnenja ZIL z dne 13.6.1989. Tožnika naj bi s pogodbo z dne 1.9.1975 tudi dejansko odkupila od pravnega prednika sedanjega uporabnika 80 m2 predmetnega funkcionalnega zemljišča. Tožnika tudi očitata prvostopnemu upravnemu organu, da ju ni pozval na zaslišanje in da je zaradi tega ostalo dejansko stanje nerazčiščeno, storjena pa je bila tudi bistvena kršitev določb zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnika predlagata, da se izpodbijana odločba razveljavi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi. Sodišče je že v svoji sodbi U 353/90-4 z dne 8.11.1990, na katero se poziva tudi tožena stranka, navedlo, da se strinja s stališčem upravnih organov, da je po določbi 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor upravičen predlagati določitev funkcionalnega zemljišča le lastnik oziroma uporabnik zemljišča. V obravnavanem primeru pa že iz vloge izhaja, da tožnika nista imetnika pravice uporabe na parc. št. 1033 in 1034/1, zato glede na zakonsko ureditev nista upravičena predlagati, da se to zemljišče določi za funkcionalno zemljišče k njuni zgradbi. V zvezi z ostalimi tožbenimi navedbami tožnikov sodišče dodaja, da po določbi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku upravni organ strankino zahtevo zavrže, če iz nje izhaja, da po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. V obravnavani zadevi gre za tak primer, zato upravni organ ni bil dolžan ugotavljati dejanskega stanja oziroma vabiti tožnikov na zaslišanje, ker za odločitev to ni bilo potrebno. Že iz samega predloga tožnikov za dodelitev funkcionalnega zemljišča, vloženega 28.4.1993, izhaja, da tožnika nimata pravice uporabe na parc. št. 1033 in 1034/1. Glede na obrazloženo je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo.

Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia