Jedro

Pogodbi zvesta stranka pridobi pravico do pogodbene kazni, če druga pogodbena stranka krši njeno izpolnitveno ravnanje na način, za katerega je dogovorjena pogodbena kazen (zamuda z izpolnitvijo) in če so glede te kršitve izpolnjene splošne predpostavke odgovornosti pogodbene stranke za kršitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožnikoma v roku 15 dni povrniti 427,88 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo pogodbene kazni v znesku 3.780,88 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter povrnitev pravdnih stroškov v višini 1.164,65 EUR.

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih navedb glede podaljšanja pogodbenih rokov zaradi naročila dodatnih del in barvanja balkona ter medsebojne povezanosti dodatnih del z deli po osnovni pogodbi, pri čemer ni upoštevalo dogovorjenih pogodbenih določil. Navaja še, da bi morala tožnika ob prevzemu obveznosti sporočiti, da si pridržujeta pravico do pogodbene kazni. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogodbi zvesta stranka pridobi pravico do pogodbene kazni (247. člen OZ), če druga pogodbena stranka krši svoje izpolnitveno ravnanje na način, za katerega je dogovorjena pogodbena kazen, in če so glede te kršitve izpolnjene splošne predpostavke odgovornosti pogodbene stranke za kršitev.(1) Tožnika očitata toženi stranki, da je zamudila rok (30 dni), v katerem se je zavezala postaviti montažno hišo, tožena stranka pa jima to pravico odreka, češ da je do zamude prišlo iz vzroka, za katerega ne odgovarja ona, pač pa tožnika (250. člen OZ).

6. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, zavrača pritožbeno tezo o nepravilnem in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ter se v izogib ponavljanju sklicuje na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Iz teh izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku upoštevalo, da so bila naročena dodatna dela, ki pa so bila tudi že opravljena pred delnim prevzemom del 1. 8. 2012, zato je očitno, da ta (dodatno naročena dela) niso vplivala na časovno izvedbo del po osnovni pogodbi. Neutemeljene so pritožbene navedbe v povezavi s podaljšanjem rokov (16. člen Pogodbe, priloga A 3), saj izvedba dodatnih del ni mogla vplivati na zamudo z izpolnitvijo obveznosti tožene stranke po osnovni pogodbi, saj so bila dodatna dela opravljena že pred delnim prevzemom objekta.

7. Pritožnica se ob utemeljevanju svojega ugovora neutemeljeno sklicuje na materialnopravne določbe, ki so jih pravdne stranke medsebojno dogovorile v Pogodbi št. 12102 z dne 2. 3. 2012 (priloga A 3), in sicer na določbe 8. in 16. člena. O nepravilnem sklicevanju na 16. člen je pritožbeno sodišče razloge navedlo že v prejšnji točki obrazložitve. Glede 8. člena Pogodbe, ki govori o izvajanju dodatnih del, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožena stranka po tem pogodbenem določilu ni upravičena zdržati izvedbe del po osnovni pogodbi, če niso plačana dodatna dela, ko so bila (kar je med strankama nesporno) dela, dogovorjena z osnovno pogodbo, že plačana. Drugačno pritožbeno izvajanje v določbah Pogodbe nima opore. Glede pritožbenih navedb o barvanju balkona pritožbeno sodišče k razlogom prvostopenjske sodbe še dodaja, da je bil balkon dostavljen po poteku roka za pravočasno izpolnitev obveznosti in tudi po datumu, ko je višina pogodbene kazni že dosegla polno višino, zato te navedbe za odločitev o pogodbeni kazni niso relevantne.

8. Pritožbene navedbe glede obveznosti obvestitve o pridržanju pravice do pogodbene kazni v smislu določbe petega odstavka 251. člena OZ v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile podane, zato niso upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ne glede na to višje sodišče pritrjuje navedbam tožnikov iz odgovora na pritožbo, da sta 22. 1. 2013 po pozivu k dokončanju del po elektronskem sporočilu toženo stranko nato še obvestila, da lahko v najkrajšem času pričakuje zahtevek za plačilo pogodbene kazni in to še pred sprejemom izpolnitve obveznosti (priloga A 6).

9. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, tožnikoma pa je dolžna povrniti njune stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo: 254,40 EUR za postopek (tar. št. 3210), povišanje zaradi zastopanje dveh strank (tar. št. 1200) v višini 76,32 EUR, pavšalne stroške po tar. št. 6200 v višini 20,00 EUR ter 77,16 EUR DDV, skupaj 427,88 EUR.

(1) Plavšak N. in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, str. 239, GV založba, 2003.