Jedro

Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.

Izrek

1. Pritožba proti sklepu z dne 3. 7. 2008 se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

2. Pritožba proti sklepu z dne 20. 2. 2009 se zavrne in se sklep v izpodbijanem drugem odstavku izreka potrdi.

3. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sklepom z dne 3. 7. 2008 je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo za 21. 2. 2007 plačanih 66,40 EUR (1. točka izreka), ugodilo ugovora dolžnika, izvršbo ustavilo ter razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I 22/2008 s 6. 3. 2008 (2. točka izreka), upnika pa je oprostilo plačila sodnih taks za predlog oziroma sklep o izvršbi in odgovor na ugovor (3. točka izreka).

Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in dovoli izvršbo in je s tem tudi ne ustavi ter da se upnika oprosti plačila sodne takse v celotnem izvršilnem postopku oziroma da sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje, s stroškovno posledico. Vztraja pri popolnem plačilu celotne obveznosti, ki je na dan 21. 2. 2007 znašala 66,414 EUR, plačanih pa je bilo 66,40 EUR. Dolžnik mora ne glede na to, da je nekaj plačal pred samo vložitvijo izvršbe, plačati upniku vse, kar mu dolguje, pa čeprav gre za majhen dolgovani znesek, sploh pa je treba upoštevati, da je dolžnik plačal svojo obveznost kasneje, kot bi jo moral po samih sodbah. Vztraja tudi pri plačilu vseh stroškov z obrestmi, kot jih je upnik utemeljeno priglašal in bi moralo torej v tej zvezi tudi sodišče dovoliti izvršbo in upniku priznavati povrnitev vseh do sedaj priglašenih stroškov. V zvezi s sodnimi taksami pa navaja, da bi ga moralo sodišče oprostiti za celoten izvršilni postopek.

Sodišče prve stopnje je po opozorilu višjega sodišča upnikovo pritožbo delno štelo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in s sklepom z dne 20. 2. 2009 dopolnilo sklep z dne 3. 7. 2008 tako, da je v prvem odstavku izreka dopolnilo 3. točko izreka sklepa z dne 3. 7. 2008 in upnika oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku v celoti, v drugem odstavku pa z odločitvijo o tem, da se upniku ne priznajo priglašeni stroški za odgovor na ugovor in delni umik z dne 28. 3. 2008 v višini 112,36 EUR.

Upnik se je pritožil tudi proti dopolnilnemu sklepu, izpodbija pa drugi odstavek izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v drugem odstavku spremeni in upniku prizna in odmeri stroške, priglašene z vlogo z dne 28. 3. 2008 v višini 112,36 EUR oziroma da se v tem delu sklep razveljavi in vrne v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Poudarja, da sklep z dne 3. 7. 2008 še ni z ničemer pravnomočen, saj upnik še ni prejel odločitve pritožbenega sodišča, sploh pa, kot je upnik tudi dokazal, dolžnik dne 21. 2. 2007 ni plačal celotne terjatve, ko je plačal 66,40 EUR, ampak bi moral plačati 66,41 EUR in torej še vedno obstaja obveznost dolžnika, zaradi česar gredo upniku stroški vloge z dne 28. 3. 2009 (pravilno: 2008), glede odgovora na ugovor in delnega umika.

V obeh pritožbah upnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik na pritožbi ni odgovoril. Pritožbi nista utemeljeni.

Upnik je predlagal izvršbo zaradi izterjave glavnice v višini 153,88 EUR (prej 36.877,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 13.320,00 SIT od 8. 9. 2005 do 31. 12. 2006 in od eurske protivrednosti tega zneska v višini 55,58 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila, ter od zneska 23.557,00 SIT od 9. 5. 2006 do 31. 12. 2006 in od eurske protivrednosti tega zneska v višini 98,30 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila, ter zaradi izterjave izvršilnih stroškov. Kot izvršilni naslov je navedel pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrajnega sodišča v S. opr. št. P 5/2006 z dne 9. 5. 2006, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v L. opr. št. I Cp 3673/2007 (pravilno I Cp .3673/2006) z dne 17. 1. 2006. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 6. 3. 2008 predlogu, očitno brez preizkusa skladnosti predloga z zatrjevanim izvršilnim naslovom, sledilo, dolžnik pa je ugovarjal, da je dolgovani znesek 13.320,00 SIT (sedaj je to 55,58 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi plačal 21. 2. 2007, vsi ostali stroški pa so bili s pravnomočno sodbo z dne 20. 3. 2007 zavrnjeni. Priložil je sodbo Okrajnega sodišča v R. opr. št. P 9/2007-41 z dne 20. 3. 2007, plačilo zneska 66,40 EUR pa je dokazal s fotokopijo plačilnega naloga. Temu plačilu upnik v odgovoru na ugovor ni oporekal in je v tem obsegu predlog za izvršbo umaknil. Višje sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo zaradi izterjave zneska takratnih 23.557,00 SIT (sedaj 98,30 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čeprav za izterjavo tega zneska ni imel izvršilnega naslova, saj je Višje sodišče v L. s sodbo in sklepom opr. št. I Cp 3673/2006 z dne 17. 1. 2006 sodbo Okrajnega sodišča v S. opr. št. P 5/2006-17 z dne 9. 5. 2006 v tem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Potrdilo je le odločitev glede plačila zneska 13.320,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upnik je predlagal izvršbo tudi zaradi izterjave zneska 13.320,00 SIT (sedaj 55,58 EUR), za katerega sicer ima izvršilni naslov, čeprav mu je dolžnik približno eno leto pred vložitvijo predloga za izvršbo na račun glavnice in obresti plačal 66,40 EUR, kar med strankama ni sporno.

Res je sicer, da izračun zakonskih zamudnih obresti od zneska 13.320,00 SIT od 9. 9. 2005 do 31. 12. 2006 ter zaradi menjave valute od zneska 55,58 EUR od 1. 1. 2007 do 21. 2. 2007 (dan plačila) pokaže, da glavnica z zakonskimi zamudnimi obrestmi znaša 66,41 EUR, torej za 0,01 EUR več, kot je dolžnik plačal, vendar pa je ob vložitvi predloga za izvršbo obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska v pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa z dne 3. 7. 2008, v povezavi s pritožbo proti drugemu odstavku dopolnilnega sklepa z dne 20. 2. 2009, višje sodišče ob prej navedenih dejstvih ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči (prim. drugi odstavek 2. člena in prvi odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ ter komentar A. Galiča in J. Zobca k tem določbam, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 37 in 103). Ob neupravičeno vloženem predlogu za izvršbo zaradi izterjave 153,88 EUR s pripadki (oziroma prej 36.877,00 SIT s pripadki), ob dejanskem obstoju terjatve v višini enega centa, višje sodišče ocenjuje, da upnik vztraja pri izvršbi za bagatelni znesek le zato, da bi dosegel povračilo nepotrebnih stroškov, ki so mu nastali zaradi zastopanja po odvetniku (plačila sodnih taks je bil oproščen, dolžnik pa povrnitve stroškov ni zahteval), saj razumnih razlogov za vztrajanje ne navaja, to pa je zloraba procesne pravice.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, kljub obstoju terjatve v višini enega centa, z izpodbijanima deloma sklepov pravilno ugodilo ugovoru dolžnika in izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi s 6. 3. 2008 razveljavilo (opozoriti je treba le, da bi moralo ob tem še zavrniti oziroma zavreči predlog za izvršbo), ter sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor in delnega umika predloga za izvršbo.

Višje sodišče upniku še odgovarja, da na pravilnost odločitve v 2. točki izreka sklepa z dne 3. 7. 2008 ne vpliva dejstvo, da je dolžnik plačal svojo obveznost kasneje, kot bi jo moral po samih sodbah, saj je za zamudo plačal zakonske zamudne obresti, prav tako pa tudi nepravnomočnost sklepa z dne 3. 7. 2008 ni pogoj za dopolnitev tega sklepa s sklepom z dne 20. 2. 2009. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi zavrnilo in sklepa v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločilo je tudi, da upnik sam krije stroške, ki so mu nastali v zvezi z obema pritožbama, saj z njima ni uspel in le-ti niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).