Jedro

Ker je Center za socialno delo s pravnomočno odločbo odločil, da je toženec dolžan neupravičeno prejeti denarni dodatek vrniti centru po pravnomočnosti te odločbe, je že zato do vrnitve navedenega zneska s strani toženca upravičen. Toženec tožniku ni sporočil sprememb stanja, konkretno zaposlitve v obdobju prejemanja denarnega dodatka, kar bi bil dolžan storiti po določbah 2. odst. 40. člena zakona, zato je dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo: "Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 36.580,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 18.290,00 SIT od dne 12.6.1997 do plačila in od zneska 18.290,00 SIT od dne 11.7.1997 do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.".

Zoper sodbo se pritožuje toženec ter v njej opisuje socialne razloge, zaradi katerih ne more vrniti vtoževanega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva za odločitev v zadevi, ki med strankama, kar kažejo tudi pritožbena izvajanja, očitno niso sporna ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa povdarja naslednje.

Pravna podlaga za odločitev v zadevi je v 40. členu Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92, s spremembami), katerega določbe je citiralo in pravilno uporabilo prvostopenjsko sodišče. Ker je v obravnavani zadevi pristojni upravni organ - Center za socialno delo Brežice, v izreku pod tč. 2 očitno pravnomočne odločbe z dne 11.11.1997 odločil, da je toženec dolžan neupravičeno prejeti denarni dodatek za mesec junij in julij 1997 v skupnem znesku 36.580,00 SIT vrniti centru po pravnomočnosti te odločbe, je že zato, ker je organ o spremembi pravice - denarnega dodatka za mesec junij in julij 1997 - odločil z očitno pravnomočno odločbo, do vrnitve navedenega zneska s strani toženca upravičen. Poleg tega pa pritožba tudi ne oporeka ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da toženec tožniku ni sporočil sprememb stanja, konkretno zaposlitve v obdobju prejemanja denarnega dodatka, kar bi bil dolžan storiti po določbah 2. odst. 40. člena zakona, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo tudi zahtevku za zakonite zamudne obresti.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter s to dodatno obrazložitvijo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.