Jedro

Tožeča stranka je poleg ugotovitvenega zahtevka glede ločitvene pravice uveljavljala tudi dajatveni zahtevek v smeri prednostnega poplačila iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (drugi odstavek 184. člena ZPP). S tem procesnim dejanjem tožeča stranka ni zgolj dopolnila ali popravila svojih navedb na način, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP), kot je to zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki 1 izreka razveljavi in se tožba glede ugotovitve obstoja ločitvene pravice tožeče stranke zavrže, v točki 2 in 3 izreka pa se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek glede prednostnega plačila terjatve tožnika v višini 36.337,48 EUR s pp iz vrednosti premične stvari brusilni stroj DSM-2004, letnik 2007 zavrne; tožeča stranka pa mora v petnajstih dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 1.938,21 EUR.

Tožeča stranka mora v petnajstih dneh povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka v višini 1.174,28 EUR.

Obrazložitev

V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 877/2015 z dne 25.3.2015 pristojno Višje sodišče v Kopru.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugotovi, da obstoji ločitvena pravica tožeče stranke na opremi, to je brusilnem stroju DSM-2004, letnik 2007, ki se nahaja na nepremičnini ID znak 7, na naslovu S., ki je last tožene stranke za terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 36.337,48 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugodilo tudi tožbenemu zahtevku, da mora tožena stranka iz vrednosti omenjene nepremičnine prednostno poplačati terjatev tožeče stranke v znesku 36.337,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.3.2013 dalje pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.734,55 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže. V pritožbi opozarja, da je za uveljavljanje ločitvene pravice treba podati tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva, da se dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka v enomesečnem roku vložila zgolj tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Naknadno je tožeča stranka z vlogo z dne 15.4.2014 tožbeni zahtevek spremenila tako, da je poleg ugotovitvenega zahtevka postavila tudi dajatveni zahtevek v zvezi s prednostnim poplačilom zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tožeča stranka je torej kumulirala poleg ugotovitvenega zahtevka za obstoj ločitvene pravice še dajatveni zahtevek za naložitev prednostnega poplačila. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo zavreči, saj samo za ugotovitveni zahtevek tožnik nima pravnega interesa, dajatvenega zahtevka pa ne sme kumulirati, ker se tožena stranka ni strinjala s spremembo tožbe. Dajatveni zahtevek je bil prepozen in bi sodišče moralo tudi v tem delu tožbo zavreči. Napačna je odločitev tudi o pravdnih stroških.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Če je terjatev zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico (prvi odstavek 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, pa mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno poplačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP, njegova ločitvena pravica preneha (četrti odstavek 305. člena ZFPPIPP).

V obravnavani zadevi je tožeča stranka pravočasno vložila tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da obstoji njena ločitvena pravica na določeni opremi (brusilni stroj, ki se nahaja na nepremičnini ID znak 7, na naslovu S.), in sicer zaradi zavarovanja denarne terjatve tožeče stranke v znesku 36.337,48 EUR (stečajni upravitelj je namreč denarno terjatev v tem obsegu priznal, prerekal pa je ločitveno pravico). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tem delu nima pravnega interesa za vložitev tožbe (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je bilo treba v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči. Tožeča stranka je šele v pripravljalni vlogi z dne 15.4.2014 postavila tudi tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka (stečajni dolžnik) prednostno poplačati zavarovano terjatev v višini 36.337,48 EUR s pp iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Po oceni pritožbenega sodišča je šlo v tem delu za spremembo tožbe, saj je tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka glede ločitvene pravice uveljavljala tudi dajatveni zahtevek v smeri prednostnega poplačila iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (drugi odstavek 184. člena ZPP). S tem procesnim dejanjem tožeča stranka ni zgolj dopolnila ali popravila svojih navedb na način, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP), kot je to zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.

Spremenjeno tožbo pa je tožeča stranka v obravnavani zadevi vložila daleč po izteku enomesečnega roka po objavi sklepa o preizkusu terjatev (18.11.2013), zato je pritožbeno sodišče v tem delu (2. točka izreka) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je zaradi zamude omenjenega materialno prekluzivnega roka ločitvena pravica prenehala (peti odstavek 358. člena ZPP).

Ker je tožena stranka v pravdi uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), je upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov. Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 1.938,21 EUR, skladno s predloženim stroškovnikom tožene stranke, kot je razviden iz prve pripravljalne vloge tožene stranke (list. št. 27 spisa).

Tožena stranka je uspela tudi s pritožbo, zato ji gredo tudi stroški pritožbenega postopka v znesku 1.174,28 EUR (nagrada za pritožbo po tarifni številki 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v znesku 942,40 EUR, 20,00 EUR po tarifni številki 6002 ZOdvT in 22% DDV).