Jedro

Tožena stranka je tožniku v opozorilu na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi očitala, da objekta, za katerega je bil zadolžen, ni izdelal kvalitetno in da je z izdelavo zamujal. Tožnik je v sodnem postopku zatrjeval obstoj številnih okoliščin, na katere ni mogel vplivati in ki so povzročilo nepravilnosti pri objektu (časovna stiska, obsežnost projekta, sodelovanje drugih izvajalcev...), in da je na te nepravilnosti toženo stranko opozarjal. Ker se sodišče prve stopnje do njegovih trditev ni opredelilo in v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja, je preuranjeno zaključilo, da je opozorilo utemeljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 23. 12. 2010 nezakonita in da se razveljavi ter da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki s potekom 30 dnevnega odpovednega roka dne 27. 1. 2011 ni prenehalo in traja vse do dneva odločitve sodišča prve stopnje (I. točka izreka); da mu je tožena stranka dolžna za čas od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (t.j. 27. 1. 2011) do odločitve sodišča prve stopnje izplačati vse plače, kot bi jih prejel, če bi bil na delu, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zapadlosti posameznega zneska plače dalje do plačila in od navedenih posameznih zneskov plač odvesti vse davke in prispevke v skladu z veljavno zakonodajo in ga prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ tako, da mu bo priznana delovna doba od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, t.j. vključno od 28. 1. 2011 dalje do dneva odločitve sodišča prve stopnje, vse v roku 8 dni pod izvršbo (II. točka izreka) in da mu je tožena stranka dolžna izplačati denarno odškodnino v višini 19.384,74 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do prenehanja obveznosti (III. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obširni pritožbi tožnik v zvezi z reklamacijo na objektu B. navaja, da je očitek tožene stranke o njegovem nestrokovnem, nekvalitetnem in nepravočasnem izpolnjevanju delovnih obveznosti na tem projektu neutemeljen, in sicer zaradi objektivnih razlogov oziroma pogojev dela, na katere tožnik ni mogel vplivati (časovna stiska, obsežnost projekta, sodelovanje drugih izvajalcev na projektu, dobava neustreznega predobdelanega materiala idr.). O pogojih dela je toženo stranko sproti obveščal. Kontrola kakovosti napak na tem objektu ni odkrila. Do navedenih tožnikovih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zaradi česar v izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ob predpostavki, da bi bili ti očitki tožene stranke utemeljeni, bi ta lahko tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala le iz razloga nesposobnosti. Zagovor pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bil omogočen, saj tožena stranka svojih očitkov ni konkretizirala. Posnetki kamer tožniku niso bili predočeni. Tožena stranka se je sklicevala na izjave 13 prič, pri čemer poimensko ni navedla, kdo so. V zvezi z očitano kraja materiala tožnik navaja, da je dve pločevini res hotel kupiti, zato je dne 17. 11. 2010 B.B. naročil, naj ju odnese iz delavnice na regal. Nikomur ni naročil, naj pločevino odnese iz regala v kombi, prav tako ni naročil razreza te pločevine. Svojo dokazno oceno sodišče prve stopnje gradi na izpovedbi priče B.B., ki je zainteresirana za izid tega postopka. Sodišče prve stopnje je navedlo, da so priče izpovedale v zvezi s krajo materiala, dokazni postopek pa je potrdil, da je zgolj B.B. izpovedal, da je dobil od tožnika navodilo, da pločevino odnese, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka ni prerekala tožnikovih trditev, da je B.B. naročil, da pločevino odnese v sredo 17. 11. 2010 in ne 18. 11. 2010 ali morda 19. 11. 2010 kot se mu očita v sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Verodostojnost izpovedb prič, na podlagi katerih sodišče prve stopnje gradi svojo dokazno oceno, ovržejo nasprotja, ki iz njih izhajajo (v zvezi s tem, kaj je bilo videti iz posnetkov nadzornih kamer; kakšen material je bil odnešen in kje je bil material, ko je A.A. prišla na dom priče A.B.). Tožnik je v potrditev svojih trditev predlagal izvedbo številnih dokazov (predložitev izjav vseh 13 prič, na katere se je sklicevala tožena stranka, predložitev posnetkov nadzornih kamer, predložitev dokumentacije v zvezi z reklamacijo projekta B., zaslišanje priče A.C. – sindikalista in A.D. – njemu naj bi tožnik naročil razrez pločevine), ki jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo. Z ozirom na navedeno je podana tudi kršitev 8. člena ZPP, kar je bistveno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 23. 12. 2010, ki jo je tožena stranka podala tožniku.

Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Po izvedenem dokaznem postopku je namreč zaključilo, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker kršitev (organiziranje aktivnosti za protipravno odtujitev materiala) predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama. Ugotovilo je tudi, da je bilo pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja obveznosti in možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve z dne 8. 11. 2010, utemeljeno. Tožnik objekta ni izdelal kvalitetno, prav tako pa tudi poraba časa ni bila na nivoju, kot se predvideva za delovodjo oziroma po splošnih standardih.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje o zakonitosti sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi najmanj preuranjen.

V opozorilu z dne 8. 11. 2010 (priloga A6) je tožena stranka tožniku očitala, da je zaradi nevestnega dela na objektu B. toženi stranki povzročil škodo, ker objekta ni izdelal kvalitetno in ker poraba časa pri izdelavi objekta ni bila na nivoju, ki se predvideva za delovodjo oziroma po splošnih standardih. Zaradi njegovega nekvalitetnega dela in zaradi estetsko nesprejemljivega izdelka so s strani kupca prejeli reklamacijo, zaradi katere je tožena stranka utrpela škodo. Tožniku je očitala, da je s svojim ravnanjem kršil 9. člen pogodbe o zaposlitvi in 31. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.).

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo resno in utemeljeno, pri čemer je svojo dokazno oceno oprlo na izpovedbe vodstva tožene stranke. Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje v zvezi z očitanim ravnanjem zatrjeval obstoj številnih okoliščin, na katere ni mogel vplivati (časovna stiska, obsežnost projekta, sodelovanje drugih izvajalcev na projektu, dobava neustreznega predobdelanega materiala, njegove nepravočasne dobave, nepredvideno podaljšanje dela zaradi nepravilnosti v zvezi z varjenjem na objektu, za katerega tožnik ni bil odgovoren in dodelitev delavcev, ki so bili nekvalificirani in brez ustreznih delovnih izkušenj iz zavoda za zaposlovanje) in da je na te okoliščine toženo stranko opozarjal (glej npr. tožnikove navedbe podane v prvi pripravljalni vlogi z dne 7. 4. 2011 pod točko VI.). Sodišče prve stopnje se do teh njegovih navedb v izpodbijani sodbi ni opredelilo in v tej smeri dejanskega stanja ni raziskalo. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo okoliščin v zvezi z očitanim ravnanjem, da je tožnik dal pločevino (posebej zanj) razrezati in se prav tako ni opredelilo do njegovih trditev, da je objekt po zaključku del, poleg tožene stranke, po svojem kontrolorju pregledal tudi naročnik in da z njune strani ni bilo pripomb. Navedene okoliščine so po oceni pritožbenega sodišča pomembne za razjasnitev dejanskega stanja.

Z ozirom na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje najmanj preuranjeno zaključilo, da je bilo opozorilo utemeljeno. Glede na navedeno ter ob upoštevanju določbe prvega odstavka 83. člena ZDR, na podlagi katere je predhodno pisno opozorilo pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (glej npr. odločbe VS RS opr. št. VIII Ips 236/2010 z dne 7. 2. 2012, VIII 78/2011 z dne 21. 5. 2012 ), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prav tako najmanj preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj resnega in utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.

Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh okoliščin dejanja, ki se tožniku očitajo v sporni redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (med drugimi npr. da je tožnik v četrtek in petek dne 18. 11. 2010 in dne 19. 11. 2010 organiziral aktivnosti za protipravno odtujitev materiala v lasti tožene stranke; da je dal najprej, posebej po njegovih navodilih, pločevino razrezati idr.), zato je dejansko stanje v tem delu ostalo neraziskano. Sodišče prve stopnje bi torej moralo najprej ugotoviti potek dogodkov v kritičnem času (tožnik je predstavil svojo verzijo, tožena stranka je navedla drugačen potek dogodkov), potem pa odgovoriti na vprašanje, ali je tožnik kršil pogodbene obveznosti dne 18. 11. in 19. 11. 2010, in sicer tiste, zaradi katerih mu je tožena stranka redno iz krivdnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi (glej prilogo A14). Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2010 izhaja, da je tožena stranka tožniku očitala, da je v četrtek in petek 18. in 19. 11. 2010 organiziral aktivnosti za protipravno odtujitev materiala v lasti tožene stranke, s čimer jo je oškodoval za 300,00 EUR in okrnil njen ugled v okolici in pred kupci. Očitala mu je kršitev 9. člena pogodbe o zaposlitvi ter 31. in 35. člena ZDR.

Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja tudi na nekatere ostale nejasnosti in nedoslednosti v izpodbijani sodbi, ki jih bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju odpraviti (pod točko 13 obrazložitve je sodišče prve stopnje zaključilo, da so priče izpovedale kako in kaj jim je bilo naročeno od tožnika, pri čemer je povzelo le izpovedbo ene priče – B.B.; tožnik je trdil, da je dal odnesti pločevino v sredo 17. 11. 2010, v odpovedi pa se mu očita, da je storil protipravne aktivnosti 18. in 19. 11. 2010). Nenazadnje pa pritožbeno sodišče še navaja, da naj sodišče prve stopnje pri vprašanju utemeljenosti opozorila opredeli tudi, ali v zvezi s tem očitanim ravnanjem lahko govorimo o kršenju pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ali je šlo v tožnikovem primeru morebiti le za to, da s svojim delom ni izpolnil pričakovanj tožene stranke, ker ni opravljal dela pravočasno, strokovno in kvalitetno, kar pa je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Z ozirom na navedeno pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka, zato je po določbi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bilo strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti vse okoliščine, ki so pomembne pri presoji utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka, na katere je pritožbeno sodišče tekom obrazložitve že opozorilo in odgovoriti na vprašanje, ali je bilo opozorilo z dne 8. 11. 2010 utemeljeno in v primeru pozitivnega odgovora še, ali je tožnik dne 18. in 19. 11. 2010 kršil pogodbene obveznosti, in sicer tiste, zaradi katerih mu je tožena stranka redno iz krivdnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi in nato o tožnikovem tožbenem zahtevku ponovno odločiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.