Pristojnost za odločanje o seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo umrlega

Datum

04.05.2023

Številka

07120-1/2023/253

Kategorije

OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste v zdravstvenem domu prejeli vlogo za posredovanje fotokopije obdukcijskega zapisnika, ki jo je vložila izvenzakonska partnerica pokojnika. Obdukcijski zapisnik, ki ga je naročil urgentni zdravnik zdravstvenega doma, se je kot običajno shranil v zdravstvenem kartonu pacienta v ambulanti izbranega zdravnika. Pokojnik je bil pacient koncesionarke, ki pa se je v tem času upokojila, kartone umrlih pa je arhivirala (fizično prenesla) v arhiv zdravstvenega doma. Dejavnost je nato prevzel nov koncesionar, ki pa trdi, da ni pristojen za reševanje zahtevka, ker je pacient umrl pred njegovim prevzemom dejavnosti, torej se pacient pri njem ni opredelil. Zanima vas, kdo je pristojen za reševanje takšne vloge. Nadalje vas zanima, kdo v zdravstvenem sistemu ima v takem primeru pravico do vpogleda v njegov zdravstveni karton, kjer se preveri ali ni morda pacient podal prepoved po tretjem odstavku 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Sprašujete nas, ali lahko zdravstveni dom (navajate urgentnega zdravnika) odloča o pravici do vpogleda v obdukcijski zapisnik ločeno, ne da bi preverjal obstoj razloga iz tretjega odstavka 42. člena ZPacP in ali lahko urgentni zdravnik, ki je naročil obdukcijo, vpogleda v karton pokojnika.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da je subjekt, ki je prevzel vso zdravstveno dokumentacijo v skladu s tretjim odstavkom 44.i člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej tudi zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta, kot izvajalec zdravstvene dejavnosti pristojen za odločanje o zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega posameznika. Iz vašega opisa sledi, da je to vaš zdravstveni dom. Znotraj zdravstvenega doma pa morate določiti osebo, ki pri izvrševanju pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega deluje v imenu izvajalca zdravstvene dejavnosti; to znotraj vaše interne organizacije skoraj zagotovo ni urgentni zdravnik.

Zaradi preverjanja morebitne prepovedi posredovanja zdravstvene dokumentacije, ima pristojni izvajalec zdravstvene dejavnosti pravico vpogledati v zdravstveni karton, drugo zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta ter v centralni register podatkov o pacientih, v katerem se lahko zaznamuje morebitna prepoved posredovanja zdravstvene dokumentacije. Prav tako lahko izpraša morebitni priči, če je pacient prepoved podal ustno ob navzočnosti dveh prič.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Prvi odstavek 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZPacP) določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo osebe, ki so za obdelavo podatkov pooblaščene z zakonom, in osebe, za katere je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki. Skladno z drugim odstavkom istega člena je zunajzakonski partner umrlega pacienta kvalificiran upravičenec do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo, saj takšno upravičenje brez dodatnih zahtev določa že zakon. Tretji odstavek 42. člena ZPacP pa določa omejitev pravice seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, če tako določa zakon ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.

Pisna prepoved je omenjena v šestem odstavku 42. člena ZPacP, ki določa, da ima pacient pravico določiti osebe, ki se po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje. Pravica iz tega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, ki jih določa 45. člen tega zakona. Prepoved oziroma določitev oseb se lahko evidentira tudi v centralnem registru podatkov o pacientih, ki ga določa zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva. V zvezi z napotilom na določbo 45. člena ZPacP je relevanten njegov četrti odstavek v povezavi z osmim odstavkom, po katerem sme pacient z dopolnjenim 15. letom starosti pisno na obrazcu iz 27. člena tega zakona ali ustno ob navzočnosti dveh polnoletnih prič določiti, komu, kdaj in katere informacije iz zdravstvene dokumentacije se lahko posreduje (in obratno – ne sme posredovati). Iz teh dveh določb sicer izhaja, da o tem odloči »zdravnik ali druga oseba, ki jo zdravnik pooblasti«, vendar je treba brati tudi dostavek »razen če zakon določa drugače« - in za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti zakon določa drugače, in sicer, da o zahtevi za seznanitev odloči izvajalec zdravstvene dejavnosti (peti odstavek 42. člena ZPacP).

Peti odstavek 42. člena ZPacP torej določa, da o zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta odloči izvajalec zdravstvene dejavnosti. Slednji je v 6. točki 2. člena ZPacP opredeljen kot »javni zdravstveni zavod in druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.«

O zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta torej ne odloča (urgentni) zdravnik, temveč izvajalec zdravstvene dejavnosti. V vašem primeru je vprašanje, kateri izvajalec zdravstvene dejavnosti – upokojena koncesionarka, novi (prevzemni) koncesionar ali zdravstveni dom, na katerega je upokojena koncesionarka prenesla zdravstveno dokumentacijo ob upokojitvi v skladu s tretjim odstavkom 44.i člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZDej), ki določa, da v primeru prenehanja koncesijske pogodbe koncesionar izroči vso zdravstveno dokumentacijo javnemu zdravstvenemu zavodu ali začasnemu prevzemniku koncesije iz prejšnjega odstavka.

IP meni, da je subjekt, ki je prevzel vso zdravstveno dokumentacijo v skladu s tretjim odstavkom 44.i člena ZZDej, torej tudi zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta, kot izvajalec zdravstvene dejavnosti pristojen za odločanje o zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega posameznika.

Morebitno prepoved posredovanja v skladu s tretjim odstavkom 42. člena prav tako preverja izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki odloča o zahtevi svojca, in sicer z vpogledom v zdravstveni karton, drugo zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta ali v centralni register podatkov o pacientih, v katerem se lahko zaznamuje morebitna prepoved posredovanja zdravstvene dokumentacije. Prav tako lahko izpraša morebitni priči, če je pacient prepoved podal ustno ob navzočnosti dveh prič.

Ugotoviti je treba tudi, ali so podane okoliščine iz četrtega odstavka 42. člena ZPacP, po katerem imajo ne glede na izrecno prepoved umrlega pacienta določene osebe pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje, in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov