Jedro

Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP se nanaša le na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe in se vsebinsko nanašajo na kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem.

V okviru tega obnovitvenega razloga so zato relevantne le tiste kršitve, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodne odločbe (sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine), ne pa kršitve, ki se nanašajo na vročitev sodne odločbe in so vplivale na možnost vložitve pritožbe. Pravne posledice nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe (tj. neutemeljena izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe) se lahko namreč sanirajo z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe po določbah 42. člena ZIZ, bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke (drugi in tretji odstavek 42. člena ZIZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za obnovo postopka z dne 12. 4. 2024.

2.Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Citira določbo 2. točke prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v tej zvezi izpostavlja, da se lahko predlog za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V skladu s to določbo ni pomembno, kdaj je lahko bil dolžnik prvič seznanjen z možnostjo, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, ampak kdaj se je predlagatelj seznanil s sodno odločbo, ki mu ni bila pravilno vročena. Zagovarja stališče, da rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. Navaja, da se je dolžnik seznanil z obstojem obnovitvenega razloga šele, ko mu je bil 26. 3. 2024 vročen sklep o izvršbi, na podlagi katerega se je seznanil, da se zoper njega dejansko vodi izvršilni postopek in da ne gre za njegov dolg. Trdi, da so mu bile ostale sodne odločbe v predmetni zadevi vročene s fikcijo vročitve, zaradi česar za pisanja ni vedel in vročitvam ni nasprotoval, dolžnik pa do prejema izpodbijanega sklepa sploh ni bil seznanjen z obstojem drugih sodnih odločb v postopku. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

5.V obravnavani zadevi je dolžnik 12. 4. 2024 vložil predlog za obnovo postopka. Navedel je, da o izdanem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 7. 1. 2020 ni bil obveščen, saj mu ta ni bil pravilno vročen. Vročitev sklepa je bila namreč opravljena s fikcijo vročitve na naslovu (naslov 1), na katerem ob vročitvi ni živel, saj je takrat že več kot leto dni živel na naslovu (naslov 2). Menil je, da mu je bila s takšno opustitvijo vročitve oziroma nepravilno vročitvijo kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, saj zoper sklep o izvršbi ni mogel ugovarjati, kar bi v primeru pravilne vročitve zagotovo storil. V predlogu za obnovo postopka je navedel tudi vsebinske ugovorne razloge in predlagal, da sodišče prve stopnje predlogu za obnovo postopka ugodi in nato takoj začne z obravnavanjem glavne stvari (tj. ugovora zoper sklep o izvršbi).

6.Sodišče prve stopnje je v zvezi obravnavo predloga za obnovo postopka pojasnilo, da je v skladu s sodno prakso pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb (oziroma v danem primeru sklepa) sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Vendar pa je napake pri vročitvi iz razloga ekonomičnosti mogoče sanirati tudi z obnovo postopka iz razloga po 2. točki 395. člena (pravilno 394. člena) ZPP, kar po mnenju sodišča prve stopnje izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 243/2010 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 225/2022.

7.Sodišče druge stopnje takšnemu stališču ne pritrjuje. ZPP v 2. točki 394. člena določa, da se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP se nanaša le na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe in se vsebinsko nanašajo na kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem (na primer na kršitev pravice do izjavljanja, kršitev pravice do seznanitve s celotnim procesnim gradivom, kršitve v zvezi z vabljenjem).1 V okviru tega obnovitvenega razloga so zato relevantne le tiste kršitve, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodne odločbe (sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine), ne pa kršitve, ki se nanašajo na vročitev sodne odločbe in so vplivale na možnost vložitve pritožbe. Pravne posledice nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe (tj. neutemeljena izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe) se lahko namreč sanirajo z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe po določbah 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ),2 bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke (drugi in tretji odstavek 42. člena ZIZ).

8.Drugačno stališče ne izhaja niti iz sklepa II Ips 243/2010, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje. V tej odločbi je vrhovno sodišče sicer res obravnavalo primer, v katerem je stranka zatrjevala tudi nepravilno vročitev sodne odločbe (zamudne sodbe). Vendar pa je bilo za sprejeto odločitev vrhovnega sodišča o tem, da je v tistem primeru dopustno uveljavljati predlog za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, ključno dejstvo, da je stranka poleg nepravilne vročitve zamudne sodbe uveljavljala tudi kršitev pravice do izjave v postopku pred izdajo sodne odločbe, in sicer iz razloga, ker ji že tožba ni bila pravilno vročena. Stališče o dopustnosti predloga za obnovo postopka je vrhovno sodišče tako oprlo na dejstvo uveljavljanja kršitve pravice do sodelovanja v postopku pred izdajo sodbe in ne na dejstvo uveljavljanja nepravilne vročitve sodbe. Ob tem pa je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da od stranke ni mogoče zahtevati, da bi za uveljavitev kršitve zaradi nepravilne vročitve tožbe morala najprej zahtevati razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in pravilno vročitev sodbe, s čimer bi pridobila možnost uveljavljanja te kršitve v pritožbi, ampak ji je ob predpostavki, da se sodba, na kateri je potrdilo o njeni pravnomočnosti, šteje za pravnomočno, dokler ni s pravnim sredstvom ta učinek odpravljen, treba omogočiti, da nepravilno vročitev tožbe uveljavlja neposredno s predlogom za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP. V obravnavani zadevi, v kateri se je dolžnik skliceval zgolj na nepravilno vročitev sklepa o izvršbi, ne pa na morebitne kršitve njegove pravice do izjave pred izdajo sklepa o izvršbi,3 zato stališče, sprejeto v zadevi II Ips 243/2010, ni neposredno uporabljivo.

9.Iz pojasnjenega torej izhaja, da nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ. Ker je dolžnik svoj predlog za obnovo postopka opiral izključno na trditve o nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi sklepa o izvršbi, njegov predlog za obnovo postopka ni dovoljen. Takšen predlog pa je treba zavreči.4

10.Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrženju dolžnikovega predloga za obnovo postopka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.K temu sodišče druge stopnje dodaja, da bo treba v nadaljevanju dolžnikov predlog z dne 12. 4. 2024 glede na njegovo vsebino obravnavati še kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi po 42. členu ZIZ in o njem odločiti s sklepom. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog preizkusilo tudi s tega vidika, vendar pa odločitve o tem v izreku sklepa ni sprejelo.

12.Dolžnik s pritožbo ni uspel in ni mogoče šteti, da bi mu upnik stroške pritožbe neutemeljeno povzročil. Zato jih mora kriti sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Tako tudi VSRS v sklepih II Ips 309/2010 z dne 21. 10. 2010, VIII Ips 136/2008 z dne 25. 1. 2010 in II Ips 243/2010 z dne 6. 2. 2014 (točka 8 obrazložitve) ter VSL v sklepu I Cp 337/2013 z dne 13. 2. 2013.

2VSRS sklepa III Ips 101/2006 z dne 28. 8. 2007 in II Ips 309/2010 z dne 21. 10. 2010; VSL sklep I Cp 337/2013 z dne 13. 2. 2013.

3Takšne kršitve v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine že po naravi stvari niso mogoče, saj sodelovanje dolžnika pred izdajo sklepa o izvršbi v postopku ni predvideno, predlog za izvršbo pa se dolžniku vročiti šele hkrati s sklepom o izvršbi.

4Prim. sklepa VSRS II Ips 309/2010 in VIII Ips 136/2008.

-------------------------------

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394/1, 394/1-2

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 42, 63, 63/1