Jedro

V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se rok, ki ga je sodišče določilo v dopisu z dne 10. 2. 2023, podaljša za 15 dni in teče od prejema tega sklepa dalje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bilo izvedensko mnenje obširno. Podaljšanje roka je predlagala tudi zaradi zapletenosti zadeve, do česar se sodišče ni opredelilo. Na zapletenost zadeve kaže tudi to, da je sodišče od prejema potrdila o plačilu predujma za izvedenca do sklepa o njegovi postavitvi potrebovalo eno leto in dva meseca, ter da je izvedencu 45-dnevni rok za izdelavo izvedenskega mnenja, ki bi se iztekel 23. 1. 2023, podaljšalo do 28. 2. 2023. Glede na to, koliko časa si je vzelo za izdajo sklepa o postavitvi izvedenca, je nepravično, da je zavzelo do tožnice brezkompromisno stališče in ji ni želelo podaljšati roka za nadaljnjih 15 dni, v katerih ni sicer opravilo nobenega procesnega dejanja. Ne drži, da v predlogu ni konkretizirano navedla težav pri usklajevanju termina s pooblaščenko. Jasno je, da se je materi, ki je na dopustu za nego in varstvo otroka in veliko večino dneva nosi s seboj dojenčka, težje dogovarjati za srečanja z odvetnikom. Nepomembno je, ali je toženec podal pripombe v danem roku. Mnenje je bolj v njegovo korist, zato je bila priprava pripomb zanj enostavnejša. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je strankama z dopisom z dne 10. 2. 2023 poslalo izvedensko mnenje in ju pozvalo, da lahko v roku 15 dni podata pripombe. Dopis je vseboval opozorilo: „Pripombe posredovane po tem roku, sodišče ne bo upoštevalo, kolikor jih stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti (286.b člen ZPP).“

7. Tožničin predlog za podaljšanje navedenega roka je sodišče zavrnilo, ker je ocenilo, da ni izkazala opravičenega razloga v smislu drugega odstavka 110. člena ZPP. To stališče je utemeljilo z ugotovitvijo, da izvedensko mnenje po obsegu ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče dati pripomb v roku 15 dni, ki ga sodišča običajno dajejo strankam za to procesno dejanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da brez uvoda, povzemanja zastavljenih vprašanj in izpovedi zaslišanih izvedensko mnenje vsebuje dobrih sedem strani besedila, 14 strani prilog pa predstavlja pretežno slikovno gradivo. Pritožbeno vztrajanje, da je izvedensko mnenje obširno, je zato zmotno. Neutemeljeno je tudi pritožbeno nasprotovanje prvostopenjski presoji o pavšalnem in nekonkretiziranem zatrjevanju predloga o tem, da sta tožnica in pooblaščenka potrebovali dalj časa za uskladitev termina sestanka, ker je bila tožnica na dopustu za nego in varstvo otroka. V predlogu namreč ni bilo niti natančneje navedeno (niti izkazano), kako je časovno potekalo usklajevanje termina sestanka, ali je bil ta sestanek nato izveden oziroma kateri termin sta stranki uskladili itd. Pritožbeno pojasnjevanje, da bi tožničin partner zaradi delovnega časa težko popazil na otroka in da tožničini ter partnerjevi starši še hodijo v službo in bi tudi oni težko popazili na otroka, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer pa je bilo v zadevi VSL I Cp 2199/2010, v kateri je bilo prav tako zatrjevano, da pooblaščenec s stranko ni mogel vzpostaviti stika, sprejeto stališče, da notranje razmerje med stranko in pooblaščencem ni upravičen razlog za podaljšanje roka. Pritožba še navaja, da je tožnica opravičen razlog za podaljšanje roka utemeljevala tudi z zapletenostjo zadeve, do česar se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, vendar slednje, kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve pritožbenega sodišča, niti ni ključnega pomena.

8. Iz petega v zvezi s prvim odstavkom 286.a člena ZPP izhaja, da se vloge (tudi za izjasnitev o izvedenskem mnenju), posredovane na poziv sodišča, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.1 Sodna praksa je izoblikovala stališče, da ni razlogov za to, da bi bila stranka, ki je zaprosila za podaljšanje roka, v slabšem položaju kot stranka, ki je procesno dejanje opravila, a prepozno (smiselno prim. VSL I Cpg 55/2022). V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora. Na navedeno meri tudi pritožbena navedba o tem, da v dodatnih 15 dneh, ki jih je tožnica želela za podajo pripomb na izvedensko mnenje, sodišče nato ni opravilo nobenega procesnega dejanja in se mu torej ni tako zelo mudilo nadaljevati postopka, da roka ne bi bilo mogoče podaljšati. Pritožbeno sodišče s tem soglaša. Okoliščine o poteku postopka, ki so razvidne iz spisa (pravdni postopek se je začel 28. 11. 2019; od tožničinega plačila predujma za izvedbo dokaza z izvedencem do izdaje sklepa o postavitvi izvedenca je poteklo daljše obdobje; na dan prejema tožničinega predloga za podaljšanje roka in v nadaljevanju ni bil razpisan naslednji narok), utemeljujejo zaključek, da podaljšanje roka ne bi zavleklo reševanja spora v smislu petega odstavka 286.a člena ZPP. Ob pravilni uporabi te določbe je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da se rok v dopisu z dne 10. 2. 2023 podaljša za 15 dni (3. alineja 365. člena v zvezi s 358. členom ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (smiselno tretji odstavek 161. člena ZPP).

1 Pogoj nekrivde je samostojen subjektivni razlog za dopustitev zapoznele vloge, listine ipd.; pri standardu zavlečenja (podaljšanja postopka) pa gre za preizkus objektivnega učinka na zavlečenje postopka, ne za subjektivni očitek strankinega zavlačevanja (prim. Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Lojze Ude et. al., Knj. 4, GV Založba, str. 234).