Jedro

Fikcija vročitve je skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 44638/2011 z dne 6. 4. 2011, v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi.

2. Zoper navedeno sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

3. Na pritožbo tožene stranke tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za postopek v sporu majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve v pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva v reševanje odstopi senatu.

6. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (tj. na dejstva, ki jih je ugotovilo kot dokazana, kakor tudi na dejstva, ki jih ni ugotovilo kot dokazana). V skladu s 1. odstavkom 358. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je dne 13. 4. 2012 odredilo osebno vročanje toženi stranki, in sicer prve pripravljalne vloge tožeče stranke (list. št. 104) in dopisa, s katerim je toženo stranko skladno s 1. odstavkom 452. člena ZPP pozvalo, naj v roku 8 dni nanjo odgovori s pripravljalno vlogo, ki bo po vsebini ustrezala odgovoru na tožbo (list. št. 107).

8. Določbe o osebni vročitvi so urejene v 142. členu ZPP. Če osebna (neposredna) vročitev naslovniku ni mogoča, se pri vročanju po pošti v hišnem predalčniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, da je pisanje na pošti in da ga mora naslovnik v 15 dneh dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa naslovnik tega v 15 dneh ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v prej puščenem obvestilu opozori. Po preteku roka vročevalec pisanje dejansko pusti v predalčniku ali pa ga vrne sodišču (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP).

9. V obravnavani zadevi po podatkih obvestila, ki je pritrjeno na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke in poziv sodišča z dne 13. 4. 2012, neposredna vročitev toženi stranki ni bila mogoča, zato je bilo dne 14. 4. 2012 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP. Fikcija vročitve je tako skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo. Ker pa je bil ta dan nedelja (29. 4. 2012), je navedeni rok iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, tj. 30. 4. 2012 (4. odstavek 111. člena ZPP). Prvi dan roka za vložitev pripravljalne vloge je bil zato 1. 5. 2012 in je iztekel 8. 5. 2012. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje (glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, 5. točka obrazložitve) spregledalo, da je fikcija vročitve nastopila šele 30. 4. 2012 (in ne 29. 4. 2012), pa ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je bila pripravljalna vloga tožene stranke, datirana s 17. 5. 2012, vložena pravočasno. Kot rečeno je rok za tovrstno aktivnost tožene stranke iztekel 8. 5. 2012, zato je vloga, vložena priporočeno po pošti dne 17. 5. 2012, prepozna. Ker ima obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP lastnost javne listine (2) (224. člen ZPP), pa so neutemeljeni tudi pritožničini očitki, da samo obvestilo pošte ni dovolj dober dokaz za trditev, da je bila vloga toženi stranki resnično vročena 29. 4. 2012 (pravilno torej 30. 4. 2012).

10. Ker sodišču prve stopnje torej ni mogoče očitati nezakonitega postopanja v zvezi z vročitvijo prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki, slednji ni bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku oziroma pravica do izjavljanja o pravnih in dejanskih vidikih spora. Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

11. Glede na obrazloženo pa je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena graja, da je izpodbijana sodba nezakonita tudi v delu glede naroka (6. točka obrazložitve), ko sodišče prve stopnje ni izvedlo glavne obravnave, čeprav je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 17. 5. 2012 predlagala tudi zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, ki bi lahko izpovedal, kako in kdaj je bila pripravljalna vloga vročena toženi stranki.

12. Skladno z določil om 2. odstavka 454. člena ZPP lahko sodišče prve stopnje izda sodbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. Pripravljalna vloga tožene stranke z dne 17. 5. 2012, v kateri je toženka predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika, je bila (gle de na predhodno ugotovitev) prepozna. Vendar pa sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo skladno s citiranim zakonskim določilom ne bi bilo dolžno opraviti niti v primeru, ko bi bila navedena vloga pravočasna. V sporih majhne vrednosti mora namreč p ravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje zakonitega zastopnika) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu spl oh ugodilo. Sodišče prve stopnje je zato zakonsko pooblastilo iz 2. odstavka 454. člena ZPP pravilno uporabilo, to pa pomeni, da mu ni mogoče očitati niti kršitve neposrednosti (10. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) niti kršitve pravice do sodelovanja v po stopku oziroma pravice do izjavljanja (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

13. Sodišču prve stopnje pa v obravnavanem gospodarskem sporu ni mogoče očitati niti zmotne uporabe materialnega prava, ki se po mnenju pritožnice kaže v opustitvi uporabe oziroma napačnega tolmačenja določb 31., 49. in 25. člena SZ-1. Z navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da Pogodba o opravljanju storitev upravljanja soseske B. (A 10) ni veljavna, tožena stranka namreč izpodbija dejansko stanje, kar pa v postopku v sporih majhne vrednosti predstavlja nedopusten pritožbeni razlog, zaradi česar se pritožbeno sodišče do njega ni opredeljevalo (1. odstavek 458. člena ZPP). Ker pa je materialnopravna podlaga obveznosti etažnih lastnikov za vplačilo prispevkov v rezervni sklad določena v 119. členu Stvarnopravnega zakonika (3), je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno za neupoštevne in delno za neutemeljene, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Izrek o pritožnikovih pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP in je posledica njegovega neuspeha v pritožbenem postopku.

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.

(2) Sklep II Ips 58/2011. (3) Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13.