Jedro

Smiselna uporaba 2. stavka 1. odstavka 188. člena ZPP v izvršilnem postopku pomeni, da ne pride do atrakcije krajevne pristojnosti enega sodišča, če je predlaganih več izvršilnih sredstev, glede katerih določa sicer ZIP različno krajevno pristojnost.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri Agenciji za plačilni promet, je krajevno pristojno sodišče Okrajno sodišče v ...

Obrazložitev

Na upnikov predlog je Temeljno sodišče v kraju A dovolilo izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, ki so se nahajale v kraju A. Ker z dovoljeno izvršbo ni prišel do poplačila celotne terjatve, je upnik predlagal še izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji za plačilni promet v kraju B. Okrajno sodišče v kraju A je izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v kraju B. To pa je sprožilo spor o pristojnosti. Meni namreč, da sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več odkloniti krajevne pristojnosti.

Po izdaji sklepa o izvršbi sodišče res ne more več po uradni dolžnosti odkloniti svoje krajevne pristojnosti. V obravnavanem primeru pa je situacija drugačna. Ker s predlaganim in dovoljenim sredstvom izvršbe ni prišel do poplačila celotne terjatve, je upnik predlagal še izvršbo z novim sredstvom izvršbe - s prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri Agenciji za plačilni promet. O tem predlogu pa Okrajno sodišče v kraju A še ni odločalo. Glede odločanja o njem se je zato lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno.

V obravnavani zadevi gre za (naknadno) kumulacijo izvršilnih sredstev. O tej ZIP nima določb. Upoštevajoč 14. člen ZIP je zato glede njene možnosti treba smiselno uporabiti določbe ZPP o objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov. Po 2. stavku 1. odst. 188. člena ZPP se lahko uveljavlja več zahtevkov, ki nimajo iste dejanske in pravne podlage, z eno tožbo proti istemu tožencu samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Smiselna uporaba omenjene določbe ZPP v izvršilnem postopku pa pomeni, da ne pride do atrakcije krajevne pristojnosti enega sodišča, če je predlaganih več izvršilnih sredstev, glede katerih določa sicer ZIP različno krajevno pristojnost. Upoštevati je namreč treba, da je krajevna pristojnost po ZIP izključna krajevna pristojnost, zaradi česar upnik s kumuliranjem sredstev izvršbe, glede katerih določa ZIP različno krajevno pristojnost, te ne more spreminjati. Razen tega pa se tudi postopek izvršbe po naknadno predlaganem sredstvu izvršbe razlikuje od postopka izvršbe po prvo predlaganem sredstvu izvršbe.

Za določanje krajevne pristojnosti je treba, glede na zgoraj navedeno, predlog, naj opravi sodišče izvršbo z novim sredstvom izvršbe, izenačiti s predlogom za izvršbo. Zato je Okrajno sodišče v kraju A lahko izreklo, da glede odločanja o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik pri Agenciji za plačilni promet, ni krajevno pristojno. Ker ima po podatkih v spisu dolžnik sredstva pri Agenciji za plačilni promet v kraju B, je krajevno pristojno sodišče za odločanje o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na ta sredstva Okrajno sodišče v kraju B (194. člena ZIP). Zato je to sodišče, glede na 5. točko 106. člena Zakona o sodiščih (Ur. list RS štev. 19/94 in 45/95), odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.