Jedro

Odločba je nezakonita, če gradbeni inšpektor izreče ukrep po 92. členu ZGO in v odločbi ne utemelji obstoja konkretne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi oz. za sosednje objekte ali za okolico.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega gradbenega inšpektorata z dne 11.7.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Gradbene inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe, gradbene inšpekcije, Mesta Ljubljane z dne 10.6.1994, s katero je tožniku ustavila nadaljnje izvajanje vseh del pri gradnji obrtne delavnice za industrijsko elektroniko in skladišče na zemljišču parc. št. 1552/4 in 1553/11, ker izvaja dela v nasprotju z arhitektonskim delom projekta, izdelanem v marcu 1992, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje z dne 9.2.1994 pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Občine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 9.6.1994 ugotovljeno, da je investitor na robu armirano-betonske plošče nad pritličjem izvedel dodatni robni AB nosilec dimenzije 12,60 x 0,55 x 0,30 m s tremi AB stebri dimenzije 0,30x0,30x3,89, sidranimi v ploščo nad prvim nadstropjem. Tudi konzole pod balkonsko ploščo nad pritličjem niso zajete v projektu. Večina izvedb je obdelanih v armaturnem načrtu iz aprila 1992, ki pa ni sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Manjkajo pa vertikalni stebri, ki povezujejo obe balkonski konzolni plošči. S povezavo obeh plošč se je spremenil statični sistem, saj sedaj balkoni ne delujejo kot čiste konzole, ampak bisteno drugače po drugem sistemu. Izračuna novega sistema pa ni. Glede na dejstvo, da se objekt ne gradi po vnaprej izdelanih vseh statičnih izračunih, kar spravlja v nevarnost stabilnost in obstoj objekta kot celote, življenje in zdravje ljudi, je utemeljen izrek prvostopenjskega organa po 2. točki 91. člena in 92. člena zakona o graditvi objektov. Navedene spremembe tudi niso obdelane v arhitektonskem delu tehnične dokumentacije (stebri, robni nosilec in konzole pod balkonsko ploščo nad pritličjem).

Tožnik v tožbi trdi, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka in da je v posledici tega ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Zato je izpodbijana odločba nezakonita. Že iz razlogov, ki jih je navedel v pritožbi, ponovno trdi, da je nezakonita tudi prvostopna odločba. Poudarja, da niti prvostopni, niti drugostopni organ nista posebej utemeljila (izvedla dokazov, ugotovila dejstev in podala razlogov), zakaj obstaja neposredna nevarnost za pravno zavarovane dobrine, tudi življenje in zdravje ljudi (92. člen zakona o graditvi objektov). Meni, da je arhitektura le del tehnične dokumentacije in bi bilo zato treba navesti, kateri deli objekta pri izvedbi odstopajo od ahitektonskega načrta. Nadalje trdi, da je ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da se objekt ne gradi po vnaprej izdelanih statičnih izračunih, brez dejanske podlage. To ni res. Takega sklepa pa ni naredil niti prvostopni organ, niti ni v taki smeri ugotavljal dejstev, na podlagi katerih bi lahko tožena stranka naredila tak sklep. Ker pa teh dejstev tožena stranka ni ugotavljala, niti ni v tej smeri izvedla nobenih dokazov, je njena ugotovitev v nasprotju s priloženimi listinami, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe v tožbi, sklicuje se na obrazložitev v izpodbijani odločbi. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

V stvari gre za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja po 2. alinei 2. točke 1. odstavka 91. zakona o gradnji objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 - ZGO), po kateri ima ta pravico odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se objekt ne gradi po vnaprej izdelani tehnični dokumentaciji in utegne to spraviti v nevarnost stabilnost in obstoj objektov, življenje in zdravje ljudi, prometa in sosednjih objektov oziroma po 92. členu tega zakona, po katerem, če obstoji neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za sosednje objekte ali za okolico, lahko določi gradbeni inšpektor s svojo odločbo, s katero odredi ukrepe iz prejšnjega člena, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, kar mora v odločbi posebej utemeljiti.

Prvostopni organ je izrekel ukrep, ker je tožnik na objektu, v odločbi navedena dela, izvedel v nasprotju z arhitektonskim delom potrjenega projekta. Te okoliščine, ki jo izpodbija tožnik, sodišče ni moglo preveriti, saj v upravnih spisih navedenega akhitektonskega načrta ni.

Po presoji sodišča pa je utemeljena tožnikova trditev, da niti prvostopni organ v svoji odločbi, niti tožena stranka v izpodbijani odločbi nista posebej utemeljila izrečenega ukrepa iz 2. točke izreka prvostopne odločbe, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, kar navedena zakonska določba (92. člen) posebej določa. Ta ukrep lahko gradbeni inšpektor izreče le v primeru, če obstoji "neposredna" nevarnost za življenje ali zdravje ljudi..., ne pa tako kot ugotavlja v odločbi "da utegne to spraviti v nevarnost".... To pomeni, da mora obstajati konkretna nevarnost, ki jo mora inšpektor po že navedeni določbi 92. člena ZGO posebej utemeljiti. Ker pa tega nista utemeljila niti prvostopni organ v svoji odločbi, niti tožena stranka v izpodbijani odločbi, je izpodbijana odločba nezakonita.

Glede na določbe ZGO, da se objekt lahko začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja (33. člen), da mora k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja investitor med drugim predložiti tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (36. člen), da mora investitor, če po izdaji gradbenega dovoljenja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja tako spremeni, da to lahko vpliva na varnost objekta, spremembo tehnične dokumentacije predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje (45. člen), sodišče posebej poudarja, da je investitor dolžan objekt graditi v skladu s tehnično dokumentacijo, ki je sestavni del projekta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kolikor v tem primeru investitor gradnje ni izvajal v skladu s projektom, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje in bi utegnilo to spraviti v nevarnost stabilnost in obstoj objektov..., bi bil ukrep po 91. členu utemeljen. Vendar sodišče v tem primeru tega, ker k spisu projekt ni predložen, (razen statičnega računa iz 30. marca 1992), ni moglo preveriti. Zato upravnega spora v tem delu tudi ni moglo rešiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena v povezavi s 1. odstavkom 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).