Jedro

Ker tožeča stranka niti v pritožbi, niti v prijavi terjatev v stečajnem postopku ni zatrjevala dejanskega stanu iz 1. odstavka 308. člena ZFPPIPP, to je, da je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali na podlagi izvršilnega naslova, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je na vložitev tožbe napotilo pritožnika, to je upnika, katerega ločitvena pravica je prerekana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na preizkus terjatve upnika E-S. L. d.o.o. (zaporedna številka prijave 152), potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o preizkusu terjatev, ki so bile prijavljene v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom (69. člen ZFPPIPP).

V pritožbenem roku je zoper sklep vložil pritožbo upnik E-S. L. d.o.o., in sicer v tistem delu, s katerim ga je prvostopenjsko sodišče napotilo na pravdo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice na stanovanjih 4B6N-465 v VI. nadstropju ter parkirnem mestu 2299 in stanovanju 1B6N-071 in parkirnem mestu PM2177. Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, da bi prvostopenjsko sodišče moralo glede na okoliščino, da je ločitvene pravice prerekal samo upnik V. d.d., medtem ko je bila s strani stečajnega upravitelja priznana, na pravdo napotiti upnika V. d.d., ki je terjatev prerekal. Zmotno je pritožbeno stališče, da ZFPPIPP ne ureja vprašanja kdo mora vložiti tožbo v primeru, da je terjatev prerekana. To vprašanje je urejeno v 1. odstavku 305. člena, ki določa da mora tožbo za uveljavljanje prednostnega plačila zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, vložiti upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana. Izjema od tega pravila velja le, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali na podlagi izvršilnega naslova (1. odstavek 308. člena ZFPPIPP). Samo v tem primeru mora ustrezno tožbo vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (2. odstavek 308. člena ZFPPIPP). Ker tožeča stranka niti v pritožbi, niti v prijavi terjatev v stečajnem postopku ni zatrjevala dejanskega stanu iz 1. odstavka 308. člena ZFPPIPP, to je, da je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali na podlagi izvršilnega naslova, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je na vložitev tožbe napotilo pritožnika, to je upnika, katerega ločitvena pravica je prerekana. Zgolj v pojasnilo, ker se pritožnik v pritožbi sklicuje na drugačno ureditev ZFPPod, pa je potrebno dodati zgolj, da je pred uveljavitvijo ZFPPIPP ta vprašanja urejal Zakon o prisilni poravnavi stečaja in likvidaciji (Uradni list RS št. 67/93) pri čemer se sedanja ureditev ZFPPIPP v tem smislu v ničemer ne razlikuje od ureditve v 143. členu ZPPSL.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).