Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj dejstvo, da je stranka podala kazenske ovadbe zoper vse sodnice pristojnega sodišča, še ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo; drugačna razlaga bi namreč omogočala celo izigravanje tega instituta.
Predlog se zavrne.
1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrajnem sodišču v Radovljici kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Po opravljenem pripravljalnem naroku in prvi glavni obravnavi je vložila vlogo, ki jo je označila kot „zahteve za izločitev sodišča kot razpravljajočo sodnico“. V njej podrobno opisuje potek naroka, kar sklene z mnenjem, da na tem sodišču ne more priti več do nadaljevanja postopka, saj ne more pričakovati poštenega in nepristranskega sojenja. Poudarja še, da so bile zoper vse sodnice tega sodišča vložene kazenske ovadbe zaradi zavestne kršitve „s področja človekovih pravic in obstoječe pravne zakonodaje.“ Zato predlaga prenos krajevne pristojnosti na pristojno sodišče v Ljubljani. Tožnica je naknadno Vrhovnemu sodišču poslala „dopolnilno dokumentacijo“ ter navedla, da je bila zadeva, ki je neposredno povezana z obravnavano, dodeljena isti sodnici, ki pa ju ni združila in prav tako sta na vrhovnem sodišču obravnavani kot dve različni zadevi.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnica ne navaja razloga, kateremu je institut delegacije pristojnosti primarno namenjen (razlog smotrnosti), zato je bilo treba presoditi, ali razlogi, ki jih navaja, predstavljajo „druge tehtne razloge“ v smislu citiranega določila 67. člena ZPP.
4. Bistven razlog za delegacijo pristojnosti tožnica vidi v dosedanjem, po njenem mnenju pristranskem ravnanju razpravljajoče sodnice. To ni razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, pač pa za izločitev sodnika (6. točka 70. člena ZPP) in takšna tožničina zahteva je bila že zavrnjena s sklepom predsednice Okrajnega sodišča v Radovljici dne 24. 12. 2010. 5. Kot nadaljnji razlog za prenos pristojnosti pa tožnica navaja, da je zoper vse sodnice sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi, vložila kazenske ovadbe, ki jih je tudi posredovala vrhovnemu sodišču. Kazenska ovadba pa je pravzaprav obvestilo (naznanilo) pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (145. - 147. člen Zakona o kazenskem postopku). Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka in presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zato ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj, torej v obravnavanem primeru tožnica. Zato zgolj dejstvo, da je podala kazenske ovadbe zoper vse sodnice pristojnega sodišča, še ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo; drugačna razlaga bi namreč omogočala celo izigravanje tega instituta.
6. V zvezi z vprašanjem združitve pravd pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, do katerega se je po mnenju tožnice razpravljajoča sodnica očitno napačno opredelila in katerega v vlogi, s katero je vrhovnemu sodišču predložila dodatno dokumentacijo, ponovno načenja, pa vrhovno sodišče tožnici pojasnjuje, da je odločitev o združitvi pravd stvar formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča prve stopnje in njegove ocene, ali so zato podane predpostavke, ter da sodišče na tovrsten predlog stranke ni vezano. Vrhovno sodišče na presojo sodišča prve stopnje o tem vprašanju v postopku za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti ne more vplivati, na drugi strani pa samo postopkov za delegacijo pristojnosti (tudi če gre za predloge v medsebojno povezanih zadevah ali zadevah, za katere sicer obstajajo razlogi za združitev, pa po sklepu sodišča prve stopnje niso združene) ne more združevati, temveč mora v vsaki posamični zadevi presoditi, ali so za to podani razlogi.
7. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožeče stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.