Jedro

Zahteva, da se mejna obravnava izvede v naravi, pomeni, da se lastniki parcel neposredno seznanijo s pokazano mejo ter nanjo izrazijo soglasje oziroma nesoglasje. Kolikor je lastnik parcele izrazil svoje nesoglasje s pokazano mejo na podlagi dokazil, ki tudi niso del zapisnika in elaborata (katastrski načrt s spremembami, ortofoto posnetek, skica), torej ne na podlagi v naravi pokazane meje, organ ni mogel uporabiti fikcije s petega odstavka 31. člena ZEN.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Območne geodetske uprave Novo mesto št. 02112-1318/2017-3 z dne 4. 9. 2017 se v tretji točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je v izpodbijani tretji točki izreka odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele št. 144/2 s sosednjimi parcelami 158 – dotikališče, 144/5, 144/4 in 144/3. V obrazložitvi navaja, da je bila v obravnavani zadevi izvedena mejna obravnava dne 21. 3. 2017 ter da je v dopolnitvi elaborata dne 14. 7. 2017 odgovorni geodet pisno pojasnil, da je bilo v zapisniku mejne obravnave z dne 21. 3. 2017 pri preverjanju prisotnosti napačno označeno, da se tožnik mejne obravnave ni udeležil. A.A. se je obravnave udeležil in se, kot je razvidno iz točke 6.1.a in b. zapisnika, s potekom predlagane meje ni strinjal. Svojega poteka dela meje ni pokazal. Iz zapisnika mejne obravnave je tudi razvidno, da je bil seznanjen s posledicami, če meje ne pokaže. Geodetsko podjetje je dne 29. 6. 2017 v postopku dopolnitve elaborata izvedlo nadaljevanje mejne obravnave s tožnikom, ki pa tudi v nadaljevanju mejne obravnave soglasja s predlaganim delom meje ni podal. Organ zaključuje, da ker tožnik na mejni obravnavi ni soglašal s predlaganim delom meje, ki ga je določil geodet, svojega poteka dela meje pa ni pokazal, se skladno s petim odstavkom 31. Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) šteje, da soglaša s potekom predlaganega dela meje.

2. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na kršitve določb postopka v zvezi s sestavo zapisnika, pa meni, da so neutemeljeni, ker zapisniku o mejni obravnavi ni mogoče očitati, da bi kot celota ne bil voden tako, kot je to določeno v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Zavrača navedbe tožnika, da je pokazal svojo mejo, pa to v zapisniku ni zabeleženo. Sklicuje se na nadaljevanje mejne obravnave dne 29. 6. 2017 kjer je navedeno, da tožnik predlagane meje ne podpiše, da svoje meje ne pokaže, ob tem ko je opozorjen na posledice take opustitve. Organ je zato lahko sprejel zaključek, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje ter se pri tem oprl na zapisnik mejne obravnave in peti odstavek 31. člena ZEN.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker je bilo kršeno načelo varstva pravic strank. Upravni organ ni poskrbel, da nevednost in neukost stranke nista bila v njegovo škodo. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi na strani 3, zadnji odstavek, zgolj navedel, da je odgovorni geodet pisno pojasnil, da je bilo v zapisniku mejne obravnave napačno označeno, da se tožnik mejne obravnave ni udeležil ter se s tem pojasnilom zadovoljil, čeprav laični pregled obeh zapisnikov pokaže, da so v njem nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bistvene za sam postopek. Organ je zaključil, da se je tožnik mejne obravnave udeležil in se s potekom meje ni strinjal, svojega poteka meje pa ni pokazal, pri čemer pa je bil seznanjen s posledicami, če meje ne pokaže. Drugostopni organ se je skliceval na zapisnik mejne obravnave in njegovo nadaljevanje, pri čemer se z njuno pravilnostjo sploh ni ukvarjal. Iz zapisnika mejne obravnave iz dne 21. 3. 2017 je očitno, da so v njem take pomanjkljivosti, da nikakor ne ustreza določilom člena 32, prav tako mejna obravnava ni potekala po določilih člena 31 ZEN. Na prvi strani je navedeno, da tožnik na mejni obravnavi ni bil prisoten, na tretji strani pa, da stranka ne pokaže svoje predlagane meje, pri čemer ni razvidno, na koga se zapis nanaša, pod točko 9 in 10 je v kolonah podpis in datum ter zgolj črta. Teh pomanjkljivosti ni odpravil tudi zapisnik z dne 29. 6. 2017, v katerem je navedeno, da so bili stranki pokazani katastrski načrti s spremembami, ortofotonačrt in skica meritve. 31. člen ZEN določa, da se mejna obravnava opravi v naravi in lastniki za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Tožnik je star 79 let, prava nevešča stranka, ki se na karte oziroma na načrte ne spozna, v naravi pa lahko pokaže svoje mejo, kar pa mu ni bilo omogočeno, s čimer so bila kršena pravila postopka. Ugotovitev drugostopenjskega organa, da je skladno navedeno, da tožnik predlagane meje ne podpiše, svoje meje ne pokaže, ob tem ko je opozorjen na posledice take opustitve, je protispisna. V zapisniku z dne 21. 3. 2017 ni navedeno, da bi bil tožnik prisoten na obravnavi niti da bi bil tožnik tisti, ki svoje meje ne pokaže, v nadaljevanju zapisnika z dne 29. 6. 2017 ne izhaja, da svoje meje ne pokaže niti ne, da je bil opozorjen na posledice take opustitve. Zato je bilo tako na prvi kot na drugi stopnji dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Organ zato ni ustrezno preveril elaborata in torej ni pravilno uporabil določil ZEN. Geodet meje, ki je razvidna iz skice, ki je bila priložena, sploh ni zabeležil in je v zapisnik z dne 21. 3. 2017 ni vnesel, saj ni zabeležil niti tožnikove prisotnosti, kar pa ne more iti v škodo tožnika v smislu, da je bil že tedaj opozorjen na posledice, kot so navedene na strani 3 v prvem odstavku zapisnika, saj mu taka opozorila prav tako niso bila dana. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe v tretji točki izreka in zahteva stroške postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranki z interesom v tem postopku B.B. in C.C. na tožbo nista odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev v tretji točki izreka, da se kot urejen evidentira del meje parcele 144/2 s sosednjimi, tudi tožnikovo 144/5. 8. Tožnik ugovarja evidentirani meji med njegovo parcelo 144/5 s sosednjimi, ker jo je organ uredil na podlagi fikcije iz petega odstavka 31. člena ZEN, ki določa, da se šteje, da če lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, in ne pokažejo svoje meje, da soglašajo s predlagano mejo.

9. Tožnik navaja, da organ na podlagi zapisnikov o mejni obravnavi z dne 21. 3. 2017 in nadaljevanju 29. 6. 2017, ki se ni odvijalo na terenu pač pa v pisarni geodeta, ni imel podlage za uporabo fikcije.

10. Člen 32 ZEN določa vsebino zapisnika mejne obravnave in v drugem odstavku določa, da se v zapisniku mejne obravnave navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 21. 3. 2017 v točki 2 izhaja, da tožnik ni bil prisoten na mejni obravnavi, iz točke 11 pa ne izhaja njegova volja glede podaje soglasja (ali nesoglasja v zvezi s potekom predlagane meje), ker na predtisku to ni označeno, zapisnika pa tudi ni podpisal. Pod točko 6.1.b pa je navedeno, da se ne strinja s predlagano katastrsko mejo geodeta ter v nadaljevanju, da ni pokazal svoje meje.

11. Iz nadaljevanja zapisnika mejne obravnave 29. 6. 2017, ki se je odvijala v pisarni geodeta že po vloženi zahtevi za evidentiranje pri organu, na podlagi poziva za dopolnitev elaborata z dne 6. 6. 2017, pa je navedeno, da je stranka prisotna, ter da so stranki pokazani katastrski načrt s spremembami, ortofoto načrti in skica meritve, zadeva je razumljiva tudi lastniku parcele, vendar pravi, da bo mnenje o meji izrazil na ustni obravnavi ter dopušča možnost, da so v preteklosti omenjeno razliko o meji odkupili, vendar zadeva ni bila dokončana; soglasja o meji ne poda, s podpisom potrjuje le svojo prisotnost. Zapisniku z dne 29. 6. 2017 je pripet spremni dopis (glej 4. točko), da je bil tožnik udeležen na mejni obravnavi 21. 3. 2017 ter da je na zapisniku napačno označeno, da ni bil. 12. Sodišče ugotavlja, da na zapisniku z dne 29. 6. 2017 dejstvo, da je bil tožnik na mejni obravnavi 21. 3. 2017 prisoten, da ni podal soglasja k pokazani meji geodeta ter da je odklonil pokazati svojo mejo (dejstva, ki so relevantna podlaga za uporabo fikcije iz petega odstavka 31. člena ZEN) tožniku kot relevantno dogajanje na obravnavni 21. 3. 2017 niso bila predočena in jih tožnik ni potrdil. Namreč sporna je bila, glede na zapisnik z dne 21. 3. 2017, tožnikova prisotnost in vprašanje strinjanja s pokazano mejo (2. in 11. točka zapisnika) in zato posledično odklonitev, da pokaže svojo mejo (kar v tožbi zanika).

13. Sporno, v smislu ali so bila na mejni obravnavi 21. 3. 2017 pravno relevantna opravila opravljena v prisotnosti tožnika oziroma pravilno zabeležena, iz zapisnika iz dne 29. 6. 2017 ne izhaja, tožniku ta dejstva niso bila predočena. Navedeno pa je, da so stranki pokazani katastrski načrt s spremembami, ortofoto načrti in skica meritve. Vendar pa tako pokazana meja, na podlagi listin, ki so naštete, ni enakovredna pokazani meji iz drugega odstavka 31. ZEN. Geodet sicer zaključuje, da je zadeva razumljiva tudi lastniku, vendar mu sodišče pri tej ugotovitvi, na katero je vezana posledica soglasja/nesoglasja s pokazano mejo, ne more slediti. Zahteva, da se mejna obravnava izvede v naravi, pomeni, da se lastniki parcel neposredno seznanijo s pokazano mejo ter nanjo izrazijo soglasje oziroma nesoglasje. Kolikor je lastnik parcele izrazil svoje nesoglasje s pokazano mejo na podlagi dokazil, ki tudi niso del zapisnika in elaborata (katastrski načrt s spremembami, ortofoto posnetek, skica), torej ne na podlagi v naravi pokazane meje, organ ni mogel uporabiti fikcije s petega odstavka 31. člena ZEN. Protispisno organ druge stopnje navaja, da je tožnik na mejni obravnavi 29. 6. 2017 odklonil, da pokaže svojo mejo, prav tako iz tega zapisnika ne izhaja, da je bil opozorjen na posledice odklonitve.

14. Da pa je bila pokazana meja tožniku predstavljena na mejni obravnavni 21. 3. 2017, pa iz tega zapisnika, v katerem je navedeno, da tožnik ni bil prisoten, organ ni mogel zaključiti zgolj na podlagi izjave geodeta v spremnem dopisu, enako, da je odklonil soglasje k pokazani meji. Torej, v zapisniku z dne 29. 6. 2017, kot rečeno, ni bila ugotovljena in sanirana nepravilnost v zvezi s prisotnostjo tožnika na mejni obravnavi 21. 3. 2017 (pri vseh opravilih, ki so se nanašala na njegovo parcelo), zato organ fikcije iz petega odstavka 31. člena ZEN, v smislu podatkov, ki bi omogočali evidentiranje predlagane meje v zemljiškem katastru, 6. točka tretjega odstavka 35. člena ZEN, ni mogel uporabiti.

15. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke v izpodbijani tretji točki izreka nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

16. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.