Jedro

Zbor lastnikov stanovanj ne more biti pravdna stranka niti po določbi 3. odst. 77. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo (pravilno bi moralo odločiti s sklepom), da se tožba tožeče stranke zavrže in naložilo tožeči stranki (po pomoti v izreku tožena stranka) plačilo pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožeča stranka izpolnjuje vse pogoje za priznanje pravdne sposobnosti v pomenu 3. odstavka 77. člena ZPP. To je obrazložila z vlogo z dne 22.2.1999 in sicer, da je tožeča stranka lastnica stanovanj na naslovu Ul. L. 65. 77. člen ZPP ne določa, da je obvezni pogoj za podelitev statusa stranke posedovanje premoženja. Gre za tožbo na izvršitev del na skupnih prostorih oziroma napravah. Pravdna stranka so torej vsi lastniki stanovanj, saj imajo pravni interes za dokončanje del. Lastniki stanovanj pa imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Tožeča stranka je predložila seznam lastnikov stanovanj in sodišče bi lahko sklenilo, da je tožeča stranka zbor lastnikov stanovanj na naslovu L. 45 in v tem primeru naložilo solidarno plačilo pravdnih stroškov. Za vložitev tožbe ni pristojen posamezen lastnik stanovanja, saj gre za upravljanje s skupnimi prostori in napravami, ampak vsi lastniki skupaj, ki so organizirani v zbor lastnikov stanovanj.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V določbi 77. člena ZPP/77, ki je veljal v času sojenja na prvi stopnji, je določeno, da je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Izjema je določena v 3. odstavku 77. člena ZPP. V konkretni zadevi je bila kot tožeča stranka označena stranka "zbor lastnikov stanovanj na L. 65". Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu z dne 19.8.1998 (list. št. 25) pojasnilo, da te oblike oznake strank ZPP ne pozna, sodišče prve stopnje pa ni tedaj odločalo o možnosti iz 3. odstavka 77. člena ZPP.

Zato je v nadaljevanju postopka tožeča stranka na poziv sodišča popravila tožbo (list. št. 34 in 35) ter pod tč. 8. vloge zapisala, da se kot tožeča stranka v tem postopku pojavljajo vsi lastnki, to je 40 lastnikov stanovanj in o tem priložila seznam lastnikov (priloga A7). V tč. 8 je tudi zapisano, da so lastniki stanovanj s pogodbo o upravljanju stanovanjskih storitev z zastopanjem pred sodiščem pooblastili podjetje U. in da v skladu s tem upravnik (pravni prednik sedanjega M.) zastopa tožečo stranko.

O tej popravi tožbe sodišče prve stopnje ni odločalo. V nadaljevanju postopka je oboravnavalo zadevo tako, kot da je tožeča stranka ostala ista in je v izpodbijani odločbi tožbo zavrglo, ker je sklenilo, da ne gre za primer iz 3. odstavka 77. člena ZPP.

Tudi v pritožbi tožeča stranka vztraja, da so lastniki stanovanj po seznamu stranka, vendar tudi v pritožbi označi kot stranko "zbor lastnikov stanovanj na L. 65". Gre za primer, ko je še vedno dvom o tem, kdo je stranka, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prej 10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP). Ker je določba ZPP o procesni sposobnosti pravdne stranke materialno pravo za odločitev o tem, kdo je lahko stranka, bi sodišče prve stopnje po vlogi tožeče stranke z dne 23.1.1999, moralo v mejah določbe 298. člena ZPP, pozvati tožečo stranko, da pojasni, kdo so tožniki. V oznaki stranke se namreč pojavlja oznaka "zbor lastnikov stanovanj", v vsebini vloge pa tožeča stranka pravi, da so tožniki vsi solastniki, to je 40 lastnikov stanovanj po seznamu lastnikov stanovanj iz priloge. Enako trdi tudi v pritožbi, s tem da meni, da so podani razlogi iz 3. odstavka 77. člena ZPP, da se tudi zboru lastnikov stanovanj podali procesna sposobnost. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje razjasni, kdo je pravdna stranka. V primeru, da bo tožeča stranka vztrajala, da je stranka "zbor lastnkov stanovanja na L. 65" in ne lastniki stanovanj po priloženem seznamu, bo treba tožbo s sklepom zavreči. Ni pravilno stališče pritožnika, da ob taki oznaki stranke tožena stranka v primeru izvršbe (na primer na pravdne stroške) lahko seže na premoženje solastnikov, ki niso označeni kot pravdna stranka. Tudi na skupne dele stavbe ni mogoče seči z izvršbo, zato ima sodišče prve stopnje prav, ko ni podelilo procesne sposobnosti iz 3. odstavka 77. člena ZPP stranki, kot je označena v glavi. Ker pa je tožeča stranka v vlogi zapisala, da so tožniki lastniki stanovanj, je to lahko po določbi 77. člena ZPP pravilno in po materialno pravnih določbah Stanovanjskega zakona (primerjaj določbo 31. člena SZ) in po določbi ZTLR (primerjaj določbo 15. člena) tudi možno. V primeru, da so lastniki za zastopanje pred sodiščem pooblastili upravnika, jih lahko zastopa v tej zadevi in tudi pooblasti odvetnico. Če se bo torej izkazalo, da so stranka solastniki stanovanj, kot fizične osebe, morajo biti označeni pravilno v glavi odločbe kot tožeča stranka, saj "zbor lastnikov stanovanj" ne more v konkretni zadevi predstavljati osebe, ki ima procesno sposobnost. Izrek o pravdnih stroških je odpadel, ker pritožnik pravdnih stroškov ni zaznamoval.