Jedro

Ko gre za ZUP, tretji odstavek 9. člena lahko napotuje le na 144. člen (skrajšani ugotovitveni postopek), ki določa pogoje, pod katerimi je odločbo dopustno izdati brez zaslišanja stranke. Stališče tožeče stranke, da v obravnavani zadevi ti pogoji niso bili izpolnjeni, je po presoji sodišča utemeljeno in mu tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne ugovarja. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11002-49/2013/31 z dne 10. 5. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z izpodbijano odločbo št. 11002-49/2013/31 z dne 10. 5. 2016 odločilo, da se tožeči stranki odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in se izbriše iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

2. Odločitev je utemeljena z določbami 172. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), po katerem ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence, če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD. Iz odgovora Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0211-277/2016-40 na zaprosilo za posredovanje podatkov namreč izhaja, da tožeča stranka nima poravnanih zapadlih obveznosti, kar pomeni, da ne izpolnjuje enega od predpisanih pogojev, ki jih mora (kumulativno) izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti.

3. Tožeča stranka odločbo izpodbija iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, s predlogom, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v celoti odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

4. Tožena stranka v postopku ni upoštevala temeljnega načela zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj tožeče stranke, kljub odsotnosti pogojev za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v skladu s 144. členom ZUP, pred izdajo izpodbijane odločbe niti ob njeni vročitvi ni seznanila z vsebino odgovora Finančne uprave, s katero je odločitev utemeljena. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v povezavi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP), katere posledica je napačna oziroma nepopolna ugotovitev dejstev in kršitev materialnega prava. Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa je še toliko bolj očitna ob dejstvu, da v izpodbijani odločbi ni navedeno niti katerih zapadlih obveznosti naj bi tožeča stranka ne imela poravnanih niti v kakšni višini niti kdaj naj bi zapadle. Izpodbijana odločba tako nima bistvenih sestavin, predpisanih v 214. členu ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 210. člena ZUP in je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Z opisanim postopanjem je tožeči stranki poseženo v pravice iz 22., 25. in 2. člena Ustave. Izpodbijana odločitev pa je po navedbah tožbe tudi nesorazmerna glede na očitano kršitev (7. člen ZUP), zlasti ob upoštevanju, da je imela tožeča stranka že pred vročitvijo izpodbijane odločbe plačane vse zapadle davke in prispevke.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. Izpodbijana odločba temelji na dokumentu državnega organa, katerega vsebino je potrebno vzeti za resnično. Podatki o vrsti neporavnanih obveznosti, njihovi višini in zapadlosti so nerelevantni, saj je v postopku odvzema dovoljenja in posledično izbrisa iz registra pomemben le podatek, ali ima tožeča stranka ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku poravnane vse zapadle obveznosti. Tožena stranka poudari še, da nima pravne podlage za pridobivanje podatkov, katerih nenavedbo ji očita tožeča stranka. Sledila je zakonski ureditvi, zato njeni odločitvi, ob ugotovitvi, da tožeča stranka pogojev iz prvega odstavka 164. člena več ne izpolnjuje, ni mogoče očitati nesorazmernosti.

6. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi v zvezi navedbami odgovora na tožbo v celoti vztraja pri tožbenih ugovorih in predlogih in dodaja, da ji je bilo s postopanjem tožene stranke onemogočeno dokazovanje napačnosti oziroma netočnosti uradnega dokumenta. Gre za domnevo, ki jo je treba strogo ločevati od fikcije, ki je ni dopustno izpodbijati.

7. Tožba je utemeljena.

8. Načelo zaslišanja stranke organu nalaga, da pred odločitvijo o zadevi stranki omogoči, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP). Skladno s tretjim odstavkom tega člena svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ta možnost ni bila dana, razen v primerih, določenih z zakonom.

9. V določbah ZUTD izjema od navedenega načela ni določena. Ko gre za ZUP, pa tretji odstavek 9. člena lahko napotuje le na 144. člen (skrajšani ugotovitveni postopek), ki določa pogoje, pod katerimi je odločbo dopustno izdati brez zaslišanja stranke. Stališče tožeče stranke, da v obravnavani zadevi ti pogoji niso bili izpolnjeni, je po presoji sodišča utemeljeno in mu tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne ugovarja. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno, torej tako, ki je ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Stališče tožeče stranke, da opustitev zaslišanja stranke ni mogla vplivati na odločitev, je ob zakonski opredelitvi kršitve kot bistvene, neupoštevno. Ne glede na to pa sodišče dodaja še, da tožena stranka, ob smiselnem sklicevanju na dokazno moč javne listine, spregleda določbo 171. člena ZUP, po kateri je dovoljeno izpodbijati zakonsko domnevo o resničnosti dejstev, ki jih javna listina potrjuje.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovnem postopku ob upoštevanju stališča, ki ga je v tej sodbi zavzelo sodišče, ponovno odloči. 11. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).