Jedro

Sodišče je ugotovilo nezakonitost odpovedi že zaradi zamude prekluzivnega roka za podajo odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožnici dne 3. 12. 2004 vročila pisno obvestilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dne 1. 2. 2005 pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 18. 1. 2005. Tožena stranka je že na skupščini 15. 10. 2004 predvidevala zmanjšanje števila zaposlenih na 700 do konca leta 2004, v prvi polovici leta 2005 pa še za nadaljnjih 50 zaposlenih. Točen podatek o upadu naročil so pridobili šele v mesecu januarju 2005 in takrat je tožena stranka tudi pristopila k zmanjševanju števila zaposlenih. Ker je tožena stranka tožnico 3. 12. 2004 pisno obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bila že tega dne seznanjena z dokončnim dejstvom nepotrebnosti tožničinega dela in od tega dne dalje teče tudi 30 dnevni prekluzivni rok po petem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Z odpovedjo dne 18. 1. 2005 je tožena stranka ta rok prekoračila, zaradi česar je odpoved nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči napačno ocenili in presodili listino tožene stranke z dne 11. 1. 2005 in nista upoštevali dejanskih podatkov o znižanju naročil v letu 2004 in 2005. Prav tako sta zmotno uporabili materialno pravo, ko nista upoštevali navedb priče D. H., da tožena stranka vse do januarja 2005 ni imela točnih podatkov o naročilih. Šele takrat je tožena stranka dejansko lahko vedela koliko delavcev bo potrebovala in kolikim bo morala odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja, zato v tem delu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

7. Glede na naravo revizije kot samostojnega izrednega pravnega sredstva, ki se lahko vloži le iz izrecno predpisanih razlogov, je neutemeljeno in neupoštevno sklicevanje tožene stranke na "dosedanje navedbe v postopku".

8. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožena stranka pa že sama v reviziji - sicer z neustreznim uveljavljanjem zmotne uporabe materialnega prava - izrecno uveljavlja le zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navedbe tožene stranke tudi ne držijo. Sodišči sta upoštevale vse predložene dokaze in tudi izpoved priče D. H..

9. Po določbi petega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Po določbi tretjega odstavka 83. člena ZDR pa mora delodajalec delavca o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga pisno obvestiti.

10. Poslovni razlog definira ZDR v prvi alineji prvega odstavka 88. člena kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Znižanje naročil je lahko utemeljen poslovni razlog za ugotavljanje prenehanja potreb po delu določenih ali določenega števila delavcev. Vendar sam po sebi ne zadošča za zakonito odpuščanje delavcev. Zakon zahteva, da zaradi tega preneha potreba po delu delavcev pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi. Zakon nalaga delodajalcu pri tem določene obveznosti glede na to, ali gre za večje ali manjše število delavcev, ukinitev delovnih mest ali le zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih in v zvezi s tem upoštevanje kriterijev za določitev presežnih delavcev. Glede na to, da je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi že zaradi zamude prekluzivnega roka, se z obstojem teh dejstev, potrebnih za zakonito odpoved, (še) ni ukvarjalo.

11. Zgolj zatrjevanje zmanjšanja naročil z obvestilom tožnici o nameravani odpovedi (njene) pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pritrjuje presoji obeh sodišč, da je bila tožena stranka najkasneje 3. 12. 2004 seznanjena s tem, da bo ravno tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi iz zatrjevanega poslovnega razloga. Na to nenazadnje kaže tudi podatek v spisu (priloga B/3, listina z dne 11. 1. 2005 na katero se sklicuje tudi revizija), da je bilo v decembru 2004 petim delavkam (očitno torej tudi tožnici) vročeno pisno obvestilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - na podlagi usmeritev iz meseca novembra 2004. 12. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).