Jedro

Osebno jamstvo družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo ne preneha avtomatično niti s prenehanjem članstva v družbi niti s prenehanjem družbe, ne glede na razlog. Osebna odgovornost družbenika se razteza na vse obveznosti nastale do objave vpisa prenehanja članstva družbenika. Terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo šele v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, pri čemer začne zastaranje teči z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne ugovor prvega dolžnika z dne 28.11.2005. Prvi dolžnik je dolžan upniku v osmih dneh povrniti stroške odgovora na ugovor in stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 79.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru prvega dolžnika z dne

28.11.2005 in glede njega razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe S..., d.n.o., Hrušica, opr. št. Ig 201/2003 z dne 25.11.2005 ter zoper njega izvršbo ustavilo.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbena razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 40/04 - UPB in št. 17/06, v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Temeljno načelo sodnega registra je načelo javnosti. Navedeno načelo ima dva vidika, prvi je ta, da se nihče ne more sklicevati, da mu vsebina posameznega vpisa ni bila znana (pozitvni publicitetni učinek), drugi pa ta, da se vsak udeleženec pravnega prometa lahko zanese, da so podatki, vpisani v sodni register, pravilni (negativni publicitetni učinek).

Vpisi v sodni register imajo bodisi konstitutivni bodisi deklaratorni učinek. Publicitetni učinek ima vpis v javno kjigo takrat, ko se z dnem vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Takšen učinek imajo vsi vpisi glede družbenikov. To pomeni, da vpisi v sodni register pravno učinkujejo nasproti tretjim od dneva vpisa, če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru je bil družbenik E. N. vpisan v javno kjigo še v objavi izbrisa družbe v uradnem listu dne 9.5.2005. Ker se je upnik, ki je za odpoved zvedel šele s prejemom ugovora, zanesel na podatke sodnega registra, ne sme trpeti škodljivih posledic. Določba 118. člena ZGD, po kateri morajo preostali družbeniki prijaviti izločitev družbenika v sodni register, ureja le notranja razmerja med družbeniki, zato opustitev vpisa spremembe, ne more imeti negativnih posledic za ostale udeležence v pravnem prometu. Odpoved družbene pogodbe z dne 9.3.2004 zaradi opustitve prijave v sodni register nasproti tretjim osebam ne učinkuje, zato je upnik skladno z ZIZ in ZGD upravičen zahtevati plačilo terjatve od obeh družbenikov.

Pritožba je utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je prvi dolžnik odpovedal družbeno pogodbo dne 9.3.2004, preostali družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo (drugi dolžnik), pa je odpoved sprejel istega dne. Do vpisa prenehanja družbeništva v sodnem registru ni prišlo. Kasneje, dne 5.5.2005 je bila družba S..., d.n.o., Jesenice, izbrisana iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, v nadaljevanju ZFPPod), izbris pa je bil objavljen v Ur. l. RS dne 9.5.2005 (list. št. 31d). Sodišče prve stopnje je štelo, da je z odpovedjo dne

9.3.2004 prvi dolžnik prenehal biti družbenik in da vpis prenehanja družbeništva ni konstitutiven, zaradi česar je, ker prvi dolžnik ni bil družbenik izbrisane družbe v času izbrisa, ugovoru ugodilo in sklep o nadaljevanju izvršbe zoper prvega dolžnika razveljavilo.

Odgovornost družbenikov po ZFPPod (četrti odstavek 27. člena ZFPPod v zvezi z drugim odstavkoma 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 15/05 - UPB1, v nadaljevanju ZGD), katere primarni pogoj je družbeništvo v času izbrisa, je "de facto" relevantna v primeru izbrisa kapitalskih družb. Namreč, družbeniki teh družb načeloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Izbrisana družba S..., pa je osebna družba, in sicer družba z neomejeno odgovornostjo.

Bistvena pravna karakteristika takšne družbe je subsidiarno osebno jamstvo družbenikov za obveznosti družbe (prvi odstavek 101. člena ZGD). Osebno jamstvo družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo ne preneha niti s prenehanjem članstva v družbi (tudi zaradi odpovedi po

107. členu ZGD) niti s prenehanjem družbe (tudi zaradi izbrisa po določbi 35. člena ZFPPod). Po izrecni določbi tretjega odstavka 101. člena ZGD, se osebna odgovornost družbenika razteza na vse obveznosti nastale do objave vpisa prenehanja članstva družbenika. To pomeni, da se prvi dolžnik, že zato ker prenehanje družbeništva ni bilo objavljeno v sodnem registru, ne more sklicevati na prenehanje odgovornosti. V prvem odstavku 134. člena ZGD pa je določeno, da terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku (kar ni obravnavani primer, ker ima upnik zoper izbrisano družbo judikatno terjatev po sklepu o izvršbi, opr. št. Ig 2003/00201 z dne 30.6.2003, za katero velja daljši desetletni zastaralni rok). Po določbi drugega odstavka 134. člena ZGD pa začne zastaranje teči z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. V obravnavanem primeru, ker prenehanje članstva družbenika v sodnem registru ni bilo objavljeno, je zastaranje izterjevane terjatve začelo teči z dnem objave izbrisa družbe v Ur. l. RS, torej dne 9.5.2005. Izkaže se torej, da ni relevantno v pritožbi izpostavljeno vprašanje pravne narave vpisa prenehanja družbeništva (v družbi z neomejeno odgovornostjo) zaradi odpovedi v sodni register (konstitutiven ali deklaratoren) ter vprašanje načela zaupanja v podatke sodnega registra in publicitetnega načela (8. člen Zakona o sodnem registru - ZSReg, Ur. l. RS, št. 114/05 - UPB1), pač pa dejstvo, da je bil prvi dolžnik družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, zaradi česar njegova odgovornost (še) ni prenehala niti zaradi odpovedi (9.3.2004) niti zaradi prenehanja družbe (5.5.2005).

Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor prvega dolžnika z dne 28.11.2005 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Po spremembi izpodbijanega sklepa je prvi dolžnik v ugovornem postopku propadel, zaradi česar je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče mu je za to opravilo priznalo nagrado 300 točk ali 33.000,00 SIT (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/03) in 20% davek na dodano vrednost v znesku 6.600,00 SIT, skupaj torej 39.600,00 SIT.

Ker je upnik uspel tudi v pritožbenem postopku mu je prvi dolžnik dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče mu je priznalo stroške za sestavo pritožbe 300 točk ali

33.000,00 SIT (6. točka tar. št. 27 OT) in 20% davek na dodano vrednost v višini 6.600,00 SIT, skupaj torej 39.600,00 SIT. Skupno je upniku priznalo 79.200,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vendar šele od poteka paricijskega roka dalje (299. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01).