Jedro

Iz navedenih zakonskih in podzakonskih določb, veljavnih v času izvedbe obravnavanih prebojev, izhaja, da se investicijsko vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se s prvo navedenimi deli ne sme posegati v konstrukcijo objekta. To pomeni, da so tudi inštalacijska dela in z njimi povezane napeljave za prezračevanje in hlajenje vzdrževalna dela pod pogojem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje (v nadaljevanju organ prve stopnje ali prvostopenjski organ): 1. odločilo, da mora družba A., d. o. o., Celje (v nadaljevanju inšpekcijski zavezanec ali tožeča stranka) takoj ustaviti rekonstrukcijo stanovanja - posameznih delov št. 27 in 28 v stavbi št. 1318, katastrska občina ..., v pritličju večstanovanjskega objekta na zemljišču s parcelo 2190/2, katastrska občina ...;1 2. odločilo, da mora inšpekcijski zavezanec v roku 90 dni po vročitvi odločbe sanirati dele objekta ter vzpostaviti objekt v stanje pred rekonstrukcijo na način, da se: - odstrani cevi in kable iz prebojev (štirje preboji velikosti cca 25 cm x 25 cm in en preboj širine cca 40 cm) v severni zunanji steni posameznega dela št. 27, - odstrani cevi in kable iz prebojev (pet prebojev za inštalacije v velikosti cca 40 cm x 15 cm) v nosilnih notranjih stenah na severni (posamezni del št. 27) in južni strani notranjega hodnika (skupna stena posameznih delov št. 27 in 28), - pozida preboje iz 1. in 2. alineje; 3. izreklo prepovedi dejanj po prvem odstavku 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1); 4. odločilo, da se s to odločbo nadomesti odločba organa prve stopnje št. 06122-788/2017-41 z dne 24. 11. 2020.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpekcijski zavezanec zemljiškoknjižni lastnik posameznih delov št. 25, 26, 27 in 28 v stavbi št. 1318. Ob inšpekcijskem pregledu 31. 7. 2017 je bilo ugotovljeno, da se v pritličnem stanovanju na vzhodni strani izvajajo gradbena dela. Med drugim so bili na hodniku stanovanja odstranjeni ometi in podi, pod stropom pa izdelanih več prebojev (cca 5) za inštalacije v velikosti cca 35 x 15 cm. Ob inšpekcijskem pregledu 22. 8. 2017 je bilo ugotovljeno, da je na severni (dvoriščni) zunanji steni objekta na višini pod ploščo nad pritličjem izvedeno pet prebojev. Štirje preboji so velikosti cca 25 cm x 25 cm, skozi njih so nameščene cevi cca 6 20 cm, en preboj je širok cca 40 cm, skozi so speljane številne inštalacijske cevi in kabli, v zvitku obešeni na fasado.

3.Inšpekcijski zavezanec je v pisni izjavi z dne 9. 11. 2017 navedel, da v stanovanju, katerega lastnik je, potekajo redna vzdrževalna dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta. Do konkretnih ugotovitev inšpektorja, navedenih v pozivu št. 06122-788/2017-16 z dne 20. 10. 2017, se ni opredelil.

4.Gradbeni inšpektor je izdal inšpekcijsko odločbo št. 06122-788/2017-18 z dne 17. 11. 2017, zoper katero je inšpekcijski zavezanec vložil pritožbo. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 0612-293/2017-2 z dne 22. 2. 2018 odločbo gradbenega inšpektorja odpravilo in vrnilo v ponovni postopek.

5.Na ponovnem kontrolnem pregledu je bil viden en od izvedenih prebojev stene nad notranjimi vrati v velikosti cca 40 cm x 15 cm in nova preklada nad drugimi vrati. V telefonskem razgovoru 11. 12. 2017 je inšpekcijski zavezanec izjavil, da so preboji sten narejeni zaradi izvedbe prezračevanja - klimat (cevi fi 16 cm), za kar po njegovem ne potrebuje gradbenega dovoljenja.

6.Da bi lahko natančno opredelil dele nepremičnin, kjer so bili izvedeni preboji, je organ prve stopnje pri geodetskem organu pridobil Elaborat za spremembo na delih stavbe št. 1318, in sicer načrte etaž 1, 2 in 5 ter podatke o delih stavbe. Na podlagi navedenega elaborata je organ prve stopnje ugotovil, da se je stanovanje v pritličju po novi delitvi delilo na posamezna dela št. 27 (severni del v tlorisni velikosti 64 m2) in št. 28 (južni del v tlorisni velikosti 75,4 m2). Organ prve stopnje je tako ugotavljal, da so se v stavbi št. 1318 izvedla naslednja dela: - preboji v severni zunanji steni (štirje preboji velikosti cca 25 cm x 25 cm in en preboj širine cca 40 cm) posameznega dela št. 27; - namestitev inštalacijskih cevi in kablov v prebojih, - preboji v notranjih nosilnih stenah (pet prebojev za inštalacije v velikosti cca 40 x 15 cm) na severni (posamezni del št. 27) in južni strani notranjega hodnika (skupna stena posameznih delov št. 27 in 28).

7.Na kontrolnem pregledu 9. 10. 2018 je bilo ugotovljeno, da so preboji na severni fasadi obdelani in zaliti prostori okoli cevi in kablov. Na vzhodni strani sta na steno pritrjeni dve klimatski napravi.

8.Na podlagi poziva je inšpekcijski zavezanec 13. 11. 2018 podal pisno izjavo, v kateri je navajal, da je izvajal redna vzdrževalna dela, v okviru katerih so izvedeni štirje preboji severne zunanje stene za cevi premera 125/150 mm. Preboji notranjih sten naj bi bili premera cca 75 mm. 5. 8. 2020 je bil inšpekcijskemu zavezancu poslan poziv za predložitev morebitnih novih dejstev po podaji pisne izjave z dne 13. 11. 2018. Zavezanec na poziv ni odgovoril.

9.Organ prve stopnje je nato ponovno odločil o zadevi z odločbo št. 06122-788/2017-41 z dne 24. 11. 2020, ki pa jo je nato nadomestil z izpodbijano odločbo, saj so bila po izdaji odločbe ugotovljena določena nova dejstva.

10.Prvostopenjski organ je pojasnjeval, da je bil v času gradnje in pričetka inšpekcijskega postopka v veljavi in uporabi ZGO-1, od 1. 6. 2018 pa je v uporabi nov Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ). Organ prve stopnje se je skliceval na prvi odstavek 106. člena GZ, ki določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. Navajal je, da drugi odstavek istega člena določa, da se inšpekcijski postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona zaradi dejanja, ki v skladu z določbami tega zakona ne pomeni več kršitve, ustavijo po uradni dolžnosti. Organ prve stopnje je ugotavljal, da sta bila gradnja in inšpekcijski postopek v konkretni zadevi začeta v letu 2017 in da izvedena dela tudi po določbah GZ predstavljajo rekonstrukcijo in s tem kršitev, saj so bila izvedena brez gradbenega dovoljenja. Organ se je skliceval na definicije nedovoljenega objekta in nelegalnega objekta iz 17. in 18. točke prvega odstavka 3. člena GZ. Ugotavljal je, da je v skladu s prvim odstavkom 4. člena GZ za rekonstrukcijo treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Nadalje je ugotavljal, da Uredba o razvrščanju objektov2 v 6. členu določa, da je manj zahteven objekt objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Iz priloge 2 k navedeni Uredbi izhaja, da med dela v objektu spadajo pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba ali odstranitev lahkih nenosilnih sten. Navajal je 6. točko priloge 2 k Uredbi o razvrščanju objektov, ki opredeljuje manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta. Nadalje se je skliceval na Tehnično smernico TSG-V-006: 2018 (v nadaljevanju TSG 2018), ki v 4. točki 3. poglavja z naslovom Vzdrževanje navaja pogoje za izvedbo prebojev. TSG 2018 navaja, da 6. točka priloge 2 dovoljuje tudi izvedbo manjših inštalacijskih prebojev konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti. Da ne bi prišlo do neželenih vplivov na konstrukcijo objekta, je treba biti tudi pri manjših izvrtinah in drugih prebojih previden, saj so pod določenimi pogoji prav tako lahko kritični. Enostavnega odgovora na to, kdaj je neki manjši preboj kritičen, ni, veljajo pa nekatere omejitve, med drugim, da naj izvrtine (preboji) ne presegajo premera 10 cm. Organ prve stopnje je ugotavljal, da preboji sten za povečanje odprtin oziroma izdelava novih odprtin, večjih od 10 cm, presegajo okvir vzdrževanja. Gre za posege v nosilno konstrukcijo - zidove, zato se ne morejo obravnavati kot vzdrževanje, ampak gre za rekonstrukcijo objekta (manj zahtevni objekt), za kar bi investitor moral pridobiti gradbeno dovoljenje. Po navedenem izvedena dela tudi po določbah GZ predstavljajo rekonstrukcijo, zato se inšpekcijski postopek nadaljuje in se poseg presoja po določbah ZGO-1.

11.V nadaljevanju je prvostopenjski organ citiral vsebino 7. točke, 7.2 točke, 12.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, prvega odstavka 3. člena ZGO-1, 4. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba).3 Organ prve stopnje je navajal vsebino priloge 3 k Uredbi, ki opredeljuje vzdrževanje objekta kot izvedbo del, ki se izvajajo brez posega v konstrukcijo objekta. Navajal je, da obravnavana gradnja pomeni poseg v nosilno konstrukcijo - nosilne stene, zato se ne more uvrstiti pod vzdrževanje, ampak je za poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Pri izvedbi del so bili izvedeni tudi posegi v skupne dele objekta - zunanje stene brez soglasja ostalih etažnih lastnikov. Z izvedbo več prebojev v nosilne stene v pritličju obstaja nevarnost, da se poslabša statika celotnega dvonadstropnega večstanovanjskega objekta. Za obravnavano rekonstrukcijo objekta bi moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker inšpekcijski zavezanec za gradnjo ni pridobil gradbenega dovoljenja, je organ prve stopnje opisano rekonstrukcijo štel za nelegalno gradnjo po določbah ZGO-1 in izrekel inšpekcijske ukrepe na podlagi 152. člena ZGO-1 ter prepovedi na podlagi 158. člena ZGO-1.

12.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da vzpostavitev prejšnjega stanja v konkretnem primeru pomeni, da je treba preboje "izprazniti" in pozidati. Inšpekcijski zavezanec mora odstraniti cevi in kable iz prebojev (štirje preboji velikosti cca 25 cm x 25 cm in en preboj širine cca 40 cm) v severni zunanji steni posameznega dela št. 27, odstraniti cevi in kable iz prebojev (pet prebojev za inštalacije v velikosti cca 40 cm x 15 cm) v nosilnih notranjih stenah na severni (posamezni del št. 27) in južni strani notranjega hodnika (skupna stena posameznih delov št. 27 in 28), odstraniti nove preklade nad notranjimi vrati, pozidati preboje iz prve in druge alineje ter pozidati dele notranjih zidov nad vrati (po odstranitvi preklad).

13.Tožena stranka je kot drugostopenjski upravni organ z odločbo št. 0612-293/2017-4 z dne 4. 8. 2021 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnila.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

14.Tožeča stranka je v tožbi navajala, da je v okviru vzdrževanih del vgradila centralni prezračevalni sistem in klima napravi. Na severni strani, to je na dvoriščni zunanji steni, so za dovod svežega zraka in odvod uporabljenega zraka narejeni štirje preboji za cevi premera 16 cm in en preboj za potrebe priključitve klimatske naprave. Skupni potrebni premer preboja je 10 cm. Ta preboj je narejen na način, da so cevi in kabli v vodoravni vrsti, drug zraven drugega in jih je na fasadni strani možno vgraditi pod omet. Notranji razvod prezračevalnega sistema je narejen s fleksibilnimi cevmi, ki zahtevajo, da je preboj na notranjih stenah med prostori premera 7,5 cm tako za dovod svežega zraka kot tudi odvod porabljenega zraka. Preboji na zunanjih stenah in notranjih nosilnih stenah niso takšne velikosti, da bi kakorkoli vplivali na nosilnost zunanjih in notranjih sten. Tudi niso podani pogoji za ugotovitev, da gre za rekonstrukcijo objekta po 7.2. točki 2. člena ZGO-1, saj se s preboji ne spreminjajo tehnične značilnosti objekta, ne spreminja se njihova namembnost niti konstrukcijski elementi. Pri tem gre le za vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi. S preboji se ni poslabšala statika celotnega večstanovanjskega objekta, z vgradnjo prej navedenega sistema prezračevanja se je statika izboljšala.

15.Tožeča stranka je toženi stranki očitala nepravilno uporabo materialnih predpisov. Navajala je, da je ugotovitev tožene stranke, da je tožeča stranka opravila rekonstrukcijo stanovanj, zmotna. V času izvedbe vzdrževalnih del je veljal ZGO-1. Niti ZGO-1 niti Uredba ter njene priloge niso vsebovale določila o maksimalni velikosti preboja ali priporočila, kakšen naj bo preboj v steni pri izvedbi vzdrževalnih del. Prav tako ni bilo določeno, kakšno je lahko število prebojev. Je pa v prilogi 3 Uredbe določeno, kaj spada pod vzdrževalna dela. Glede na prilogo 3 je nedvoumno, da je tožeča stranka opravila vzdrževalna dela.

16.Novi GZ se je pričel uporabljati 1. 6. 2018. Uredba o razvrščanju objektov, ki je bila izdana v zvezi z GZ, v prilogi navaja, kaj so vzdrževalna dela. Sklicevala se je na 6. točko priloge 2. Priloga 2 Uredbe o razvrščanju objektov je v bistvu razširjena priloga 3 Uredbe, iz katere je prav tako nedvoumno razvidno, da je tožeča stranka izvedla vzdrževalna dela. Tožeča stranka se je sklicevala še na TSG 2018, ki pojasnjuje vzdrževalna dela. Trdila je, da se v TSG 2018 velikost instalacijskih prebojev le priporoča, ne pa določa. Poleg tega je Uredba o razvrščanju objektov začela veljati šele v letu 2018. Tožeča stranka je tako namestila naprave v skladu s 4. točko priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov, ki določa, da gre poleg namestitve naprav (ki so lahko v, na in ob objektu) tudi za z njimi povezane napeljave. Trdila je še, da tako stari kot novi zakon ne določata, koliko prebojev je dovoljenih v posamezni steni. Obravnavani preboji so bili izvedeni za cevi za inštaliranje naprav (klime in prezračevanje) in sodijo med vzdrževalna dela in ne rekonstrukcije. Za izvedene preboje, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta, zato ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

17.Nadalje je tožeča stranka navajala, da je organ prve stopnje v upravnem postopku izdal inšpekcijsko odločbo že 17. 11. 2017, ki jo je drugostopenjski organ po pritožbi tožeče stranke odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek. Pritožbeni organ je v obrazložitvi odločbe v prvem postopku zelo natančno opisal, kaj je bilo v prvi odločbi nepravilno. Med drugim je dal navodilo organu prve stopnje, da mora biti izrek izredno natančen in mora iz njega izhajati, kaj je treba sanirati in kako vzpostaviti objekt v prejšnje stanje pred rekonstrukcijo. Tožeča stranka je trdila, da to navodilo v ponovnem postopku ni bilo upoštevano, saj je izrek odločbe ponovno nedoločen in neizvršljiv. Meni, da 1. alineja 2. točke izreka odločbe ni precizna, povsem nedoločen pa je izrek v 2. alineje 2. točke izreka odločbe in posledično 3. alineje 2. točke izreka odločbe, pri čemer ni jasno, koliko od petih prebojev za inštalacije, iz katerih naj bi bilo potrebno odstraniti cevi in kable, je v severni nosilni notranji steni in koliko na južni strani notranjega hodnika, koliko jih je na skupni steni posameznega dela št. 27 in koliko na skupni steni posameznega dela št. 28. Po pritožbi tožeče stranke v ponovnem postopku pa je organ druge stopnje spremenil svoje mnenje in kljub navedeni nedoločnosti ocenil, da 2. točka izreka odločbe prve stopnje dovolj določno in natančno odreja obveznost tožeče stranke. Tožeča stranka se je strinjala, da v izreku ni treba navajati ugotovljenih nepravilnosti, ampak se inšpekcijskemu zavezancu naložijo določene obveznosti. Vendar ravno te obveznosti v 2. točki izreka izpodbijane odločbe niso dovolj natančno opredeljene. Zaradi nezadostno konkretnega izreka, ki ni izvršljiv, je odločba tožene stranke nesklepčna.

18.Tožeča stranka je predlagala sodišču, da izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo tožene stranke odpravi. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov upravnega spora in upravnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

19.Tožena stranka je po pozivu sodišča posredovala upravni spis, medtem ko na tožbo ni odgovorila.

Odločanje brez glavne obravnave

20.Sodišče je v zadevi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave. Sodišče namreč ugotavlja, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, pač pa je sporno, ali ugotovljena dejstva ustrezajo abstraktnim pojmom iz pravnih norm. Sporna je torej pravilna uporaba materialnega prava.

K I. točki izreka

21.Tožba ni utemeljena.

22.V predmetnem upravnem sporu je sporna odločitev o izreku ukrepa organa prve stopnje (gradbenega inšpektorja), s katerim je ta tožeči stranki naložil ustavitev gradnje - rekonstrukcije posameznih delov št. 27 in 28 v stavbi št. 1318 in vrnitev v stanje pred rekonstrukcijo. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka izvedla določena gradbena dela, za katera ni pridobila gradbenega dovoljenja, med strankama pa ostaja sporno vprašanje, ali bi se navedena dela lahko obravnavala kot vzdrževalna dela, za katera ni treba gradbenega dovoljenja.

23.Izpodbijana odločba je izdana v času veljavnosti in uporabe GZ, tožeča stranka pa ne izpodbija ugotovitve, da sporna gradnja in začetek inšpekcijskega postopka segata v letu 2017, ko je veljal in se je uporabljal ZGO-1. Organ prve stopnje se je zato utemeljeno ukvarjal s vprašanjem, po katerih materialnih predpisih naj presoja konkretni dejanski stan. Pravilno je izhajal iz prehodne določbe prvega odstavka 106. člena GZ, ki določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ (kar je 1. 6. 2018) na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1. Navedena določba v konkretni zadevi pri presoji vrste gradnje4 in morebitne kršitve napotuje na uporabo ZGO-1.

24.Organ prve stopnje pa je, preden je opravil presojo konkretnih okoliščin po določbah ZGO-1 in drugih tedaj veljavnih predpisov, pravilno presojal še, ali obravnavana gradnja še pomeni kršitev po določbah GZ. Če namreč samo dejanje po določbah GZ ne pomeni (več) kršitve, bi moral organ prve stopnje na podlagi drugega odstavka 106. člena GZ inšpekcijski postopek ustaviti, četudi bi dejanje pomenilo kršitev po prej veljavnih predpisih. Sodišče soglaša s prvostopenjskim organom, da v obravnavani zadevi ni podlage za ustavitev postopka po drugem odstavku 106. člena GZ.

25.Prvostopenjski organ se pravilno sklicuje na določbe 17. in 18. točke prvega odstavka 3. člena GZ in 4. člena GZ. Prvi odstavek 4. člena GZ določa, da je za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta treba imeti gradbeno dovoljenje. Objekt, ki se gradi ali je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem, je nelegalen objekt (18. točka prvega odstavka 2. člena GZ). Nelegalen objekt se po 17. točki prvega odstavka 2. člena GZ uvršča med nedovoljene objekte. V konkretni zadevi sta pomembni tudi definiciji pojmov rekonstrukcije (za kar je treba pridobiti gradbeno dovoljenje) in vzdrževanje objekta (za kar ni treba gradbenega dovoljenja). Po 35. točki prvega odstavka 2. člena GZ je rekonstrukcija spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Vzdrževanje objekta pa so po 41. točki prvega odstavka 2. člena GZ dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Kljub taki definiciji vzdrževalnih del pa se pri presoji, ali obravnavana gradnja pomeni kršitev tudi po GZ, prvostopenjski organ pravilno opre na v času GZ veljavno Uredbo o razvrščanju objektov. Ta namreč v prvem odstavku 9. člena določa, da so vzdrževalna dela tista dela, ki so navedena v prilogi 2, ki je sestavni del navedene uredbe. Organ prve stopnje ugotavlja, da po 6. točki priloge 2 med vzdrževalna dela sodijo manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta, kamor med drugim spada: vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov, zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti.

26.Sodišče pritrjuje organu prve stopnje, ki se pri presoji, kateri so manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti, opre na TSG 2018. Tehnične smernice ureja 26. člen GZ, ki v prvem odstavku med drugim določa, da se s tehničnimi smernicami za graditev objektov za določene vrste objektov natančneje opredelijo priporočene tehnične rešitve, s katerimi se doseže izpolnjevanje bistvenih zahtev za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov. Sodišče dodaja, da 27. člen GZ določa, da so drugi normativni dokumenti tisti dokumenti, ki določajo pravila, usmeritve ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate. Če predpis ne določa drugače, se drugi normativni dokumenti uporabijo v naslednjem vrstnem redu: 1. tehnična smernica za graditev (TSG), 2. privzeti evropski standard (SIST EN), 3. izvirni slovenski standardizacijski dokument (SIST), 4. privzeti mednarodni standard (SIST ISO), 5. privzeti tuj standard (na primer SIST DIN) in 6. druge javno dostopne tehnične specifikacije. Iz navedenega izhaja, da je TSG 2018 normativni dokument, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, zato ga je treba upoštevati pri presoji, ali so podani pogoji za ustavitev postopka po drugem odstavku 106. člena GZ. Organ prve stopnje se pravilno opre na 3. poglavje z naslovom Vzdrževanje objektov, ki obravnava vzdrževalna dela na objektih. V tem delu (4. točka 3. poglavja) TSG 2018 navaja, da 6. točka priloge 2 k Uredbi o razvrščanju objektov dovoljuje tudi izvedbo manjših inštalacijskih prebojev konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti. Da ne bi prišlo do neželenih vplivov na konstrukcijo objekta, je treba biti tudi pri manjših izvrtinah in drugih prebojih previden, saj so pod določenimi pogoji prav tako lahko kritični. Enostavnega odgovora na to, kdaj je neki manjši preboj kritičen, ni, veljajo pa nekatere omejitve, med drugim, da izvrtine (preboji) naj ne presegajo premera 10 cm.

27.Tožeča stranka tožbeno ne izpodbija ugotovitve organa prve stopnje, da so preboji izvedeni v nosilni konstrukciji objekta, in sicer v zunanjih in notranjih nosilnih stenah objekta. Tožeča stranka v tožbi celo sama potrdi, da so preboji izvedeni na zunanjih in notranjih nosilnih stenah. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi navaja, da so na severni strani za dovod svežega zraka in odvod uporabljenega zraka narejeni štirje preboji za cevi premera 16 cm in en preboj za potrebe priključitve klimatske naprave. Skupni potrebni premer preboja je 10 cm. Notranji razvod prezračevalnega sistema je narejen s fleksibilnimi cevmi, ki zahtevajo, da je preboj na notranjih stenah med prostori premera 7,5 cm tako za dovod svežega zraka kot tudi odvod porabljenega zraka. S povzetimi navedbami o premeru cevi, za katere so narejeni preboji, in o zahtevah glede premerov prebojev, ki so potrebni glede na cevi, pa se tožeča stranka po prepričanju sodišča ne izjavi o dimenzijah prebojev, ki so bili dejansko izvedeni. Organ prve stopnje določno opredeli dimenzije vsakega od spornih prebojev tako v izreku kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ne oporeka temu, da je organ prve stopnje dejanske dimenzije posameznega preboja napačno ugotovil. Z zgoraj povzetimi tožbenimi navedbami graja teh dejanskih ugotovitev ni podana. Sodišče zato ugotovitve organa prve stopnje v tem delu šteje kot nesporne.

28.Dimenzije prebojev so pomembne iz razloga, ker Uredba o razvrščanju objektov in TSG 2018 kot vzdrževalna dela dopuščajo le manjše inštalacijske preboje konstrukcijskih elementov. Kot takšne inštalacijske preboje, ki ne zmanjšajo občutno njihove nosilnosti, pa TSG 2018 šteje preboje, ki ne presegajo premera 10 cm. Drži, da TSG 2018 določa, da "izvrtine (preboji) naj ne presegajo 10 cm", vendar pa tožeča stranka zmotno meni, da je to zgolj priporočilo, katerega neupoštevanje nima posledic. Kot je sodišče že pojasnilo, je TSG 2018 normativni dokument, ki šteje kot pravilo, usmeritev, ki jo je treba upoštevati. Besedna zveza "naj ne presegajo" res ne vsebuje izrecne zapovedi glede dimenzij prebojev, vendar velja kot usmeritev (omejitev) glede dimenzij prebojev konstrukcijskih elementov, ki so še sprejemljivi z vidika neželenih vplivov na konstrukcijo. Pomislek tožeče stranke bi ob dikciji TSG 2018 utegnil biti na mestu, če bi posamezni preboj to pravilo (usmeritev) presegal minimalno (neznatno), vendar pa v konkretni zadevi dimenzije prebojev pomenijo znaten odstop od tega pravila, saj obravnavani preboji predpisano dimenzijo preboja presegajo za več kot enkrat. Organ prve stopnje zato sprejme pravilno razlago, da glede na določbe GZ in na njegovi podlagi sprejete podzakonske predpise obravnavana dejanja (gradnja) presegajo okvir vzdrževanja. Gre za rekonstrukcijo, za katero je treba gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka nesporno nima. Iz navedenega nadalje organ prve stopnje izpelje pravilen zaključek, da obravnavana gradbena dela pomenijo kršitev po določbah GZ in da zato ni podlage za ustavitev inšpekcijskega postopka po drugem odstavku 106. člena GZ. Ta ugotovitev pa ima za posledico, da je potrebno dejanje (gradnjo) v nadaljevanju presojati po določbah ZGO-1 in oceniti, ali gre za kršitev po določbah tega zakona.

29.Prvi odstavek 3. člena ZGO-1 določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začnejo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V 12.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je določeno, da nelegalna gradnja pomeni gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, ki se izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Iz navedenega izhaja, da rekonstrukcija objekta, ki se izvaja brez gradbenega dovoljenja, tudi po določbah ZGO-1 pomeni nelegalno gradnjo. Pri tem 7.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1 določa, da je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

30.Po presoji sodišča je pravilen zaključek organa prve stopnje, da so izvedena dela, ki so predmet inšpekcijske odločbe, nelegalna gradnja. Ne drži namreč, da izvedena dela predstavljajo zgolj vzdrževalna dela, kot to navaja tožeča stranka, saj se po 10. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 šteje, da je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Redno vzdrževanje je definirano kot izvedba investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev (10.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

31.Po 7. členu v času gradnje veljavne Uredbe je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Isto določilo še določa, da so vzdrževanje objekta dela, navedena v prilogi 3, ki je sestavni del Uredbe. 4. točka priloge 3 k Uredbi med vzdrževalna dela uvršča inštalacije in naprave v in na objektu. Sem med drugim spadajo: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave. Za presojo v konkretni zadevi pa je pomembna definicija vzdrževanja objekta, ki je podana kot opomba te priloge. Vzdrževanje objekta je definirano tako, kot v 7. členu Uredbe, dodatno pa priloga 3 (ne glede na opis vzdrževalnih del v točkah od 1 do 6) določa, da so to dela, ki se izvajajo brez posegov v konstrukcijo objekta (rekonstrukcija).

32.Iz navedenih zakonskih in podzakonskih določb, veljavnih v času izvedbe obravnavanih prebojev, izhaja, da se investicijsko vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se s prvo navedenimi deli ne sme posegati v konstrukcijo objekta. To pomeni, da so tudi inštalacijska dela in z njimi povezane napeljave za prezračevanje in hlajenje vzdrževalna dela pod pogojem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta.

33.V konkretnem primeru ni sporno, da je tožeča stranka izvedla preboje zunanje in notranje nosilne stene. Tožeča stranka ne izpodbija dejanskega zaključka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da preboji v nosilne stene pomenijo poseg v (nosilno) konstrukcijo. Tožeča stranka trdi, da preboji niso takšne velikosti, da bi vplivali na nosilnost sten. A sodišče poudarja, da so predpisi, veljavni v času izvedbe del, odrekali naravo vzdrževalnega dela vsakemu posegu v konstrukcijo objekta, ne glede na dimenzije posega in ne glede na dejanski vpliv posega na stabilnost in odpornost objekta.5 Dela, s katerimi se posega v konstrukcijske elemente, torej ne predstavljajo vzdrževalnih del, temveč rekonstrukcijo objekta, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Dejstvo, da tožeča stranka gradbenega dovoljenja ni pridobila, ima za posledico, da se obravnavani poseg šteje za nelegalno gradnjo.

34.Tožeča stranka v tožbi zatrjuje nedoločnost in neizvršljivost 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Odločba, ki je ni mogoče izvršiti, je po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) nična. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni takšna. Tožba je samostojno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. V njej je argumente, s katerimi jo stranka utemeljuje, treba vselej jasno navesti. Tega standarda obrazloženosti pa tožbene navedbe, da 1. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe ni precizna, ne dosegajo in kot pavšalne ne dopuščajo sodne presoje. Ker pa sodišče na ničnost upravnega akta pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), sodišče kljub temu dodaja, da je obveznost tožeče stranke, ki izhaja iz tega dela izreka, določno opredeljena (vključuje število prebojev, dimenzije in njihovo lego na nepremičnini, ki je identificirana). Sodišče v obravnavanem delu izreka ni prepoznalo njegove objektivne (dejanske ali pravne) neizvršljivosti.

35.Tožeča stranka nadalje navaja, da iz odločbe ne izhaja, koliko od petih prebojev za inštalacije se nahaja na severni nosilni notranji steni, koliko na južni nosilni notranji steni, koliko pa na skupni steni posameznega dela št. 27 in koliko na skupni steni posameznega dela 28. Sodišče ugotavlja, da vsebina 2. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe ni takšna, kot jo navaja tožeča stranka. V obravnavanem delu izreka namreč organ prve stopnje tožeči stranki nalaga odstranitev cevi in kablov iz prebojev (pet prebojev za inštalacije v velikosti cca 40 cm x 15 cm) v nosilnih notranjih stenah na severni (posamezni del št. 27) in južni strani notranjega hodnika (skupna stena posameznih delov št. 27 in 28). Povzeti del izreka lego petih prebojev umešča v skupno steno posameznih delov št. 27 in 28, ki v naravi predstavlja steno notranjega hodnika, pri čemer z vidika posameznega dela št. 27 predstavlja notranjo nosilno steno na severni strani, z vidika posameznega dela št. 28 pa notranjo nosilno steno na južni strani. Očitek tožeče stranke o neizvršljivosti 2. točke izreka je tako neutemeljen.

36.Prvostopni organ je izpodbijano odločbo tako pravilno izdal na podlagi 152. člena ZGO-1, ki določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

37.Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

38.Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora, za katere je sodišče odločilo, da jih trpi sama. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Vse nepremičnine, obravnavane v predmetni sodbi, se nahajajo v katastrski občini ... V nadaljevanju te sodbe zato sodišče v izogib ponavljanju ob navedbi identifikacijskega znaka posamezne nepremičnine ne bo navajalo katastrske občine.

2Objavljena je bila v Uradnem listu Republike Slovenije št. 37/2018. S spremembami in dopolnitvami je veljala od 2. 6. 2018 do 30. 12. 2021, uporabljala pa se je od 2. 6. 2018 do 29. 7. 2022.

3Objavljena je bila v Uradnem listu Republike Slovenije št. 18/2013. S spremembami in dopolnitvami je veljala od 9. 3. 2013 do 16. 11. 2017, uporabljala pa se je od 9. 3. 2013 do 1. 6. 2018.

4Gradnja je v 6. točki prvega odstavka 2. člena GZ opredeljena kot izvedba gradbenih ali drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

5Ker so predpisi prepovedovali kakršnekoli posege v konstrukcijo zgradbe, je nepotreben dokaz z izvedencem, ki bi se izrekel o tem, ali ima poseg vpliv na samo konstrukcijo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 2, 2/1, 2/1-10

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) - člen 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.