Jedro

Po določbi 2. odst. 41. člena ZDSS sodišče res ni vezano na določen zahtevek predlagatelja, vendar to ne pomeni, da lahko v kolektivnem sporu odloča o povsem drugem pravnem vprašanju, kot ga je izpostavil predlagatelj. Po 1. odst. 41. člena ZDSS mora namreč predlog vsebovati opis spornega razmerja z navedbo udeležencev in dejstva, ki so pomembna za odločitev.

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja RS je bila po uveljavitvi Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI - Ur. l. RS, št. 12/96) spremenjena in dopolnjena (Ur. l. RS, št. 34/96) tudi v tarifnem delu in je v 10. člen povzela določbe 5. a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačah delavcev v javnovzgojnih izobraževalih zavodih (Ur. l. RS, št. 42/93), zato tarifna priloga KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja pri strokovnih delavcih v osnovnih šolah, ki imajo višjo izobrazbo in zasedajo delovno mesto z visoko izobrazbo (in se jim plača določa glede na dejansko izobrazbo, ki jo imajo, tj. višjo izobrazbo) ni bila kršena.

Izrek

Pritožba udeleženke I. L. se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožba predlagatelja se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog na ugotovitev, da je bila po uveljavitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja kršena tarifna priloga kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja pri strokovnih delavcih v osnovni šoli, ki imajo višjo izobrazbo in zasedajo delovno mesto z visoko izobrazbo in da se udeležencu naloži, da mora strokovnim delavcem iz 1. odst. predloga, ki so člani sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti RS, zagotoviti izplačilo razlike plač v višini 15 % z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.3.1996 dalje.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje udeleženka I. L. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je bila v postopku zagrešena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker se sodišče ni opredelilo do trditev predlagatelja. Sodišče je upoštevalo le izpovedi treh prič, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec. Glede na obstoječo zakonodajo pritožnica ne vidi razloga, da se različno vrednoti delo učiteljev, glede na to ali imajo višjo ali visoko izobrazbo, čeprav vsi delajo na delovnem mestu, za katerega je predpisana visoka izobrazba. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne ureja področja plač in zato pritožnica ne vidi razloga za zavrnitev predloga. Zakon o plačah v vzgojnoizobraževalnih zavodih se v 5. a členu navezuje na predpis, ki je veljal pred ZOFVI. Sodišče se ni opredelilo do tega, za katere delavce velja 5. a člen Zakona o plačah v vzgojno izobraževalnih zavodih ob ugotovitvi, da je pravno formalno omenjena določba še vedno v veljavi. Iz samega zahtevka predlagateljev izhaja, da je ta določba temelj kršitve kolektivne pogodbe. Podrejeno pritožnica še navaja, da po 2. odst. 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, sodišče ni vezano na zahtevek, zato bi se moralo opredeliti do predlagateljevega stališča, da nasprotni udeleženec ne bi smel uporabljati 2. alinee 2. odst. 10. člena Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe. Ker kolektivne pogodbe ne smejo zmanjšati delavcu zakonske pravice, bi moralo sodišče upoštevati 3. odst. 86. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in samo odloči o zadevi oz. podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po poteku pritožbenega roka, ki je potekel dne 22.3.2002, je dne 12.6.2002 vložil pritožbo tudi predlagatelj tega kolektivnega delovnega spora.

Pritožba udeleženke I. L. je neutemeljena.

Pritožba predlagatelja je prepozna.

Pritožbeno sodišče je zavrglo pritožbo predlagatelja iz razloga, ker je bila vložena po poteku osemdnevnega roka, določenega v 4. odst. 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98). ZDSS ima sicer v zvezi s postopkom v kolektivnih delovnih sporih posebne določbe glede vložitve pritožbe v 58. členu, ki pa se nanaša le na udeležence, ki niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Samo pritožba teh udeležencev se šteje kot pravočasna, čeprav je vložena po poteku roka, če jo sodišče prejme preden odloči o pravočasno vloženi pritožbi. Ker v primeru vložitve pritožbe s strani predlagatelja tega kolektivnega delovnega spora ne pridejo v poštev določbe 58. člena ZDSS, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 14. člena ZDSS ravnalo v skladu s 352. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) in pritožbo predlagatelja zavrglo kot prepozno, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, kot mu to nalaga 343. člen ZPP.

Pritožbeno sodišče je obravnavalo pravočasno pritožbo udeleženke I. L. in preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih kršitev določb ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka.

V tem kolektivnem delovnem sporu je predlagatelj začel postopek za ugotovitev kršitve tarifne priloge kolektivne pogodbe dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki ga je opredelil kot spor po 1. tč. 6. člena ZDSS. Predlagal je tudi način rešitve spora tako, da sodišče ugotovi, da je kršena tarifna priloga kolektivne pogodbe in da se udeležencu naloži, da je dolžan delavcem, na katere se nanaša kršitev tarifne priloge izplačati razliko plač. Predlog za razrešitev spornega razmerja je bil ves čas postopka z malimi modifikacijami enak. Zato so sedaj pritožbene navedbe, da sodišče ni vezano na zahtevek in da bi moralo ugotavljati nezakonitost določb tarifnega dela kolektivne pogodbe neutemeljene. Po določbi 2. odst. 41. člena ZDSS sodišče res ni vezano na določen zahtevek predlagatelja, vendar to ne pomeni, da lahko v kolektivnem sporu odloča o povsem drugem pravnem vprašanju, kot ga je izpostavil predlagatelj. Po 1. odst. 41. člena ZDSS mora namreč predlog vsebovati opis spornega razmerja z navedbo udeležencev in dejstva, ki so pomembna za odločitev. Predlagatelj je vseskozi zatrjeval, da je kršena tarifna priloga kolektivne pogodbe, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja RS po uveljavitvi Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI - Ur. l. RS, št. 12/96) spremenjena in dopolnjena (Ur. l. RS, št. 34/96) tudi v tarifnem delu in je v 10. člen povzela določbe 5. a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačah delavcev v javnovzgojnih izobraževalnih zavodih (Ur. l. RS, št. 42/93) in v posledici tega ugotovilo, da tarifna priloga KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja pri strokovnih delavcih v osnovnih šolah, ki imajo višjo izobrazbo in zasedajo delovno mesto z visoko izobrazbo, ni kršena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje sodbe ni ustrezno obrazložilo in da je zato podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v sodbi odgovorilo na vsa relevantna pravna vprašanja v zvezi s spornim razmerjem. Pri tem je seveda potrebno upoštevati, da je bilo vezano na obseg spornega razmerja, to je na spor med strankami kolektivne pogodbe o izvrševanju kolektivne pogodbe. Pritožnica skuša sedaj v pritožbenem postopku spor prekvalificirati in očita sodišču, da ni presojalo skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom. Tega predlagatelj tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni predlagal in zato seveda sodišče o tem tudi ni odločalo. Zato tega vprašanja pritožnica ne more izpostaviti šele v pritožbenem postopku na podlagi 2. odst. 41. člena ZDSS, kot očitek sodišču prve stopnje, da ni bilo vezano na zahtevek.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.