11. 12. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alexandra von Thurn Taxisa, Ljubljana, na seji 11. decembra 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b.) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 11. člena, 6. točke 70. člena, prvega odstavka 109. člena in prvega odstavka 304. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b. in št. 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je skupaj z ustavno pritožbo zoper odločitev, s katero ga je pravdno sodišče kaznovalo zaradi žalitve sodišča v pisni vlogi, vložil pobudo za oceno ustavnosti zakonskih določb, navedenih v izreku.

2.Izpodbijani 24. člen Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku omogoča vložitev pobude za oceno ustavnosti vsakomur, ki izkaže pravni interes. Njegov drugi odstavek pa opredeljuje, da je pravni interes podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese ali pravni položaj pobudnika. Takšna ureditev je po pobudnikovem mnenju v neskladju s 1., z 2., 8. in s 23. členom Ustave ter s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ovirala naj bi namreč uporabo ustavnih pravic, preprečevala ustavne pritožbe in "poskušala umakniti formalno učinkovitost 8. člena Ustave". S tem v zvezi še dodaja, da sta 1. in 2. člen Ustave v nasprotju z Ustavo in z mednarodnim pravom. V nadaljevanju pobudnik izpodbija 11., 109. in 304. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po njegovem prepričanju so v neskladju z 2., 22., s 23. in z 39. členom Ustave ter z 9. in 10. členom EKČP. Po 6. točki 70. člena ZPP, ki se pobudniku prav tako zdi ustavno sporna, ne sme opravljati sodniške funkcije sodnik ali sodnik porotnik, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Očita ji neskladje z 22. in s 23. členom Ustave. V vlogi z dne 4. 2. 2008, katere del je mogoče šteti kot dopolnitev pobude, pobudnik med drugim navaja, da ima pravni interes za pobudo že zato, ker ga je sodišče kaznovalo na podlagi izpodbijanih določb. Takšno stališče naj bi Ustavno sodišče sprejelo že v odločbi št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 69/05 in OdlUS XIV, 62).

3.Pobudnik je večkrat zahteval izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča iz odločanja v njegovih zadevah. V več vlogah je Ustavnemu sodišču prepovedal objavo "podatkov, osebnih podatkov in dejanskih stanj", ki se nanašajo nanj, na njegove družbe in na njegovo družino.

B. – I.

Prvi in drugi odstavek 24. člena ZUstS

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Da je izkaz pravnega interesa procesni pogoj za vložitev pobude za oceno ustavnosti, v drugem odstavku 162. člena določa že Ustava. Očitek, da je prvi odstavek 24. člena ZUstS, ki pomeni ponovitev te ustavne določbe v zakonu, neskladen z Ustavo, je že zato neutemeljen. Trditve o neskladjih, kolikor se te nanašajo na opredelitev pravnega interesa iz drugega odstavka 24. člena ZUstS, pa so bodisi nesklepčne bodisi neobrazložene. Slednje velja za očitke o neskladju s 1. členom (ki določa, da je Slovenija demokratična republika), z 2. členom (ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država) in z 8. členom Ustave (ki določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo). Pobudnik prav tako ne obrazloži, kako in zakaj naj bi opredelitev pravnega interesa za vložitev pobude preprečevala vlaganje ustavnih pritožb. Tudi sicer pa s to navedbo ni mogoče utemeljiti zatrjevanega neskladja s 23. členom Ustave in s 6. členom EKČP. Niti pobuda za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov niti ustavna pritožba namreč po naravi stvari ne sodita v okvir pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (ki jo vsebinsko zajema tudi prvi odstavek 6. člena EKČP). Ta je namreč zagotovljena že z meritorno odločitvijo v rednem sodnem postopku, v katerem sodišče odloči o konkretnih posameznikovih pravicah, dolžnostih oziroma o obtožbah zoper njega. O neskladjih med posameznimi določbami Ustave in o skladnosti Ustave z mednarodnimi pogodbami pa Ustavno sodišče ni pristojno odločati.

6.Zato je Ustavno sodišče pobudo za presojo ustavnosti prvega in drugega odstavka 24. člena ZUstS kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

B – II.

Opredelitev obsega izpodbijanja določb ZPP

7.Pobudnik je sicer zapisal, da (poleg 6. točke 70. člena) izpodbija 11., 109. in 304. člen ZPP. Vendar v tem delu vsebinsko nasprotuje le ureditvi, ki sodišče pooblašča, da denarno kaznuje stranke, interveniente, zakonite zastopnike in pooblaščence, kadar ti zlorabljajo svoje pravice v postopku (drugi odstavek 11. člena ZPP), in da denarno kaznuje osebe, ki v pisnih vlogah (prvi odstavek 109. člena ZPP) ali na narokih (prvi odstavek 304. člena) žalijo sodišče, stranke ali druge udeležence postopka. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik (poleg 6. točke 70. člena ZPP) izpodbija le pravkar navedene določbe o kaznovanju skupaj s tretjim in četrtim odstavkom 11. člena ZPP, ki predpisujeta zgornjo mejo denarne kazni in razpon rokov za njeno plačilo.

Tretji in četrti odstavek 11. člena ter prvi odstavek 109. člen ZPP

8.Pobudnik je hkrati s pobudo vložil ustavno pritožbo zoper odločitev, s katero ga je pravdno sodišče na podlagi prvega odstavka 109. člena ter tretjega in četrtega odstavka 11. člena ZPP denarno kaznovalo zaradi žalitve sodišča v pisni vlogi. Ustavno sodišče je njegovo ustavno pritožbo s sklepom št. Up-3314/07 z dne 15. 1. 2008 zavrglo, ker ni (bila) dovoljena. S tem je pobudnik izgubil pravni interes za izpodbijanje določb, na podlagi katerih je bil v pravdi kaznovan. Njihova morebitna razveljavitev namreč na njegovo, s pravnomočnim sklepom naloženo obveznost plačila denarne kazni, ne bi učinkovala (44. člen ZUstS).

9.Neutemeljen je pobudnikov poskus utemeljitve pravnega interesa s sklicevanjem na zadevo št. U-I-145/03, v kateri je Ustavno sodišče pobudnici priznalo pravni interes za izpodbijanje določb ZPP o kaznovanju na podlagi sklepa o kaznovanju, zoper katerega je vložila ustavno pritožbo. Drugače kot pobudnikova ustavna pritožba namreč ustavna pritožba pobudnice v zadevi, na katero se sklicuje pobudnik, ni bila nedopustna in je Ustavno sodišče zato ni zavrglo. Glede na vsebino dopolnitve pobude Ustavno sodišče še pojasnjuje, da pobudnikova ustavna pritožba ni vsebovala pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki bi presegala pomen konkretne zadeve, torej takšnih, o katerih bi Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin moralo sprejeti precedenčna stališča, pomembna za razvoj ustavnopravnega reda in standardov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.[1] O vseh v njej izpostavljenih ustavnopravnih vidikih je namreč Ustavno sodišče že sprejelo stališča v odločbah št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 69/05 in OdlUS XIV, 62) in št. Up-150/03 z dne 12. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 101/05 in OdlUS XIV, 100), izdanih v zvezi z zadevo, na katero se sklicuje pobudnik.

Točka 6 člena 70 ZPP

10.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je Ustavno sodišče podrobneje obrazložilo v sklepu št. U-I-257/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo št. Up-3358/07 zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani (št. II Cp 1277/2007 z dne 22. 8. 2007) o glavni stvari, izdan v pravdnem postopku, v katerem naj bi pobudnik zahteval izločitev sodnice. Vendar s tem sklepom pravdni postopek ni bil končan, pač pa je Višje sodišče z njim razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v novo odločanje.[2] Poleg tega pobudnik sam trdi, da o njegovi zahtevi za izločitev sodnice pravdno sodišče še ni odločilo. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pritožnik torej še nima pravnega interesa za izpodbijanje navedene določbe. Šele, če bo njegova zahteva za izločitev sodnice zavrnjena z uporabo izpodbijane določbe in z odločitvijo o glavni stvari ne bo uspel, bo pobudnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev z vložitvijo ustavne pritožbe zoper takšno odločitev pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS pridobil tudi pravni interes za pobudo.

Prvi odstavek 304. člena in drugi odstavek 11. člena ZPP

11.Glede na povedano v prejšnji točki pobudnik prav tako nima pravnega interesa za izpodbijanje prvega odstavka 304. člena ZPP, ki med drugim ureja kaznovanje zaradi žalitve sodišča in drugih udeležencev postopka na glavni obravnavi in tudi ne za izpodbijanje drugega odstavka 11. člena ZPP, ki sodišče pooblašča za kaznovanje zaradi zlorabe procesnih pravic. Pobudnik namreč niti ne trdi, da bi sodišče v njegovem primeru uporabilo katero od teh določb.

12.Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

B. – III.

13.Ustavno sodišče je v zadnjem letu s številnimi sklepi zavrnilo več pobudnikovih očitno neutemeljenih zahtev za izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča. V sklepu št. Up-3427/07, U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008 pa je pobudniku izčrpno pojasnilo, da na procesne predloge (ponavljajoče se očitno neutemeljene zahteve za izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča in predloge za prepoved objave podatkov), s katerimi pobudnik zlorablja pravice iz ZUstS, ne bo več odgovarjalo. To velja tudi za enakovrstne predloge v obravnavanem primeru.

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opombi:

[1]Primerjaj obrazložitev 55.a člena v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Poročevalec DZ, št. 14/07), kjer je med drugim zapisano, kdaj naj bi šlo za posebej utemeljen primer: "Z vidika vloge Ustavnega sodišča bo šlo v teh, večinoma bagatelnih zadevah, za takšen primer lahko le tedaj, kadar bo pomen odločitve Ustavnega sodišča precedenčen z vidika standardov varstva človekovih pravic v teh zadevah". O opredelitvi pojma pomembno ustavnopravno vprašanje glej tudi A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 527-529.

[2]Zato tudi ustavna pritožba zoper tak sklep zaradi neizčrpanja pravnih sredstev ni dopustna.