Jedro

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je menica neveljavna, ker na njej ni toženčevega podpisa kot trasata ali kot akceptanta. Tako iz originala (ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo na glavni obravnavi) kot tudi iz kopije, ki je enaka originalu, nedvomno izhaja, da je menico s pripisom „sprejemam“ lastnoročno podpisal, s čimer je menico veljavno akceptiral in se s tem zavezal, da bo menično obveznost kot glavni dolžnik poravnal. Pritožbenih pavšalnih navedb, da menice ni podpisal, pri čemer tekom postopka ni oporekal pristnosti podpisa, temveč je zgolj zatrjeval, da pogosto ni vedel kaj podpisuje, pritožbeno sodišče, upoštevaje pravni standard skrbnosti povprečnega človeka, ne more sprejeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 63875/2014 z dne 5. 6. 2014 obdržalo v veljavi in je toženec dolžan tožeči stranki plačati 3.581,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2014 dalje do plačila. Zahtevek tožeče stranke v zvezi s stroški izvršilnega postopka je sodišče zavrnilo. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti 727,20 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obširni pritožbi navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je izdana menica veljavna, napačen, saj menice toženec ni podpisal ne kot akceptant in ne kot trasat. Glede menici priloženega pooblastila zatrjuje, da ga prav tako ni podpisal oziroma, da na pooblastilu ni njegovega podpisa kot trasata. Zaradi navedenega sta tako izdana menica, kot tudi pooblastilo nepravilno izpolnjena in posledično neveljavna, zato tožeča stranka ne more biti upravičena do meničnega varstva. Opozarja na ugovor zastaranja terjatve. Zatrjuje, da ni sklenil anuitetnih dogovorov, predloženi menica in pooblastilo pa sta „produkt“ tožeče stranke in zato neveljavna, zardi česar je terjatev že pred zapadlostjo menice zastarala. Meni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma glede teh obstaja nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V okviru trditvene in dejanske podlage pravdnih strank je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti tistih ostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbene razloge v zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku pritožbeno sodišče sprejema in jih ne ponavlja. Glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

6. Toženec, v spornem obdobju zaposlen pri tožeči stranki, je od te kupil gradbeni material v skupni vrednosti 5.435,37 EUR. Izdana sta mu bila dva računa, ki jih ni plačal v celoti, zato je tožeča stranka v zavarovanje preostale obveznosti toženca izdala menico, ki jo je toženec kot trasat akceptiral (s podpisom na njeni hrbtni strani in izjavo sprejemam) in se s tem zavezal prevzeti menično obveznost Hkrati je podpisal tudi pooblastilo za vnovčitev menice, iz katerega izhaja, da pooblašča tožečo stranko, da menico z bianco akceptom izpolni za znesek dolga za blago, ki ga je kupil pri njej, na podlagi izstavljenih in še ne plačanih faktur, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti zneskov v posameznih fakturah dalje do plačila, z dodatkom, da bo na podlagi izpolnjenega bianco akcepta plačana menična vsota tožeči stranki ali drugi osebi, ki bi zahtevala plačilo dolga. Tožeča stranka je menico v skladu s pooblastilom izpolnila (drugi odstavek 16. člena Zakona o menici – ZM). Sodišče prve stopnje je kljub toženčevim ugovorom, da je menica neveljavna in terjatev zastarana, razsodilo, da je ta pravilno izpolnjena in veljavna in ker je zapadla v plačilo dne 8. 1. 2014, terjatev iz njenega naslova tudi še ni zastarala. Odločitev je materialnopravno pravilna.

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je menica neveljavna, ker na njej ni toženčevega podpisa kot trasata ali kot akceptanta. Tako iz originala (ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo na glavni obravnavi) kot tudi iz kopije, ki je enaka originalu, nedvomno izhaja, da je menico s pripisom „sprejemam“ lastnoročno podpisal, s čimer je menico veljavno akceptiral in se s tem zavezal, da bo menično obveznost kot glavni dolžnik realiziral. Pritožbenih pavšalnih navedb, da menice ni podpisal, pri čemer tekom postopka ni oporekal pristnosti podpisa, temveč je zgolj zatrjeval, da pogosto ni vedel kaj podpisuje, pritožbeno sodišče, upoštevaje pravni standard skrbnosti povprečnega človeka, ne more sprejeti (6. člen Obligacijskega zakonika).

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da toženec ni podpisal pooblastila oziroma, da na pooblastilu ni njegovega podpisa kot trasata. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je pooblastilo, ki ga je izpolnil in podpisal, prilagojeno za pravne osebe, zato na mestu predvidenem za žig in podpis zastopnika pravne osebe, ki nastopa kot trasat, ni podpisa toženca, saj ta ob podpisu pooblastila ni nastopal kot zastopnik pravne osebe, temveč kot fizična oseba. Kot fizična oseba v vlogi trasata je pooblastilo izpolnil in ga podpisal, sicer nad navedenim mestom predvidenim za žig pravne osebe, kar pa ne pomeni, da pooblastilo ni veljavno.

9. Nerazumljive in brez podlage so tudi pritožbene navedbe, da sta predloženi listini, menica in pooblastilo, „produkt“ tožnika in zato neveljavni, zaradi česar je potrebno terjatev šteti za zastarano. Menica je veljavna, v plačilo je zapadla dne 8. 1. 2014, zato meničnopravni zahtevek glede na to, da je bil predlog za izvršbo vložen 28. 4. 2014, še ni zastaran (78. člen ZM).

10. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je tožeča stranka menico v skladu s pooblastilom pravilno izpolnila (primerjaj 14. točko obrazložitve), je pravilno in zakonito sklep o izvršbi obdržalo v veljavi (razen izvršilnih stroškov). Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (353. člen ZPP).

11. Če na kakšno pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ni odgovorilo, ni šlo za odločitev pomembno navedbo (prvi odstavek 360. člena ZPP). V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, namreč presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o morebitnih drugih podlagah (na primer iz temeljnega posla).

12. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato tudi tožeča stranka svoje stroške pritožbenega postopka nosi sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).