Jedro

Ugotovljene otrokove potrebe, zmožnost njegovih staršev in dejstvo, da otrok živi pri materi, narekuje nekoliko drugačno porazdelitev denarnega prispevka za preživljanje otroka med njegova starša.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se ob delni ugoditvi toženkini pritožbi sodba sodišča prve stopnje tako delno spremeni, da mora tožnik od 16.07.1998 dalje plačevati za mladoletnega L. P. po 45.000,00 SIT mesečne preživnine.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožnik mora povrniti toženki 16.335,00 SIT revizijskih stroškov v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s prvo sodbo z dne 20.04.1999 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, skupnega otroka, dne 30.12.1984 rojenega sina L. P., dodelilo v varstvo in vzgojo materi - toženki, tožniku pa naložilo, da mora od 16.07.1998 dalje za sina plačevati 40.000,00 SIT mesečne preživnine. Presežni zahtevek za plačevanje še višje preživnine je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je v prvem pritožbenem odločanju toženkini pritožbi ugodilo, sodbo prve stopnje v zavrnilnem delu zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju s sodbo z dne 30.05.2000 ponovno zavrnilo presežni zahtevek (za plačevanje še za 60.000,00 SIT višje preživnine). Sodišče druge stopnje je tokrat toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženka v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na prvi stopnji, oziroma iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 350. členom ZPP na drugi stopnji ter zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ni opravilo uradnega preizkusa glede procesnih kršitev in zato ni ugotovilo, da so razlogi v sodbi prve stopnje v medsebojnem nasprotju. Na prvi strani obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo, da je preživnina določena za čas od 16.07.1998, na peti strani pa govori o datumu 01.02.1999. Takšni podatki vnašajo zmedo in nejasnosti pri izterjavi, zlasti pa pri valorizaciji preživnine, zaradi česar ima toženka težave pri centru za socialno delo glede okoliščine, od kdaj se določena preživnina valorizira. Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker sodišče ni določilo preživnine glede na gmotno stanje otrokovih staršev. Res je toženka v letu 1999 zaslužila povprečno 155.227,00 SIT, v prvih štirih mesecih leta 2000 pa je prejela le 230.094,00 SIT. V tem drugem obdobju je toženkin zaslužek padel na 57.000,00 SIT mesečno, nato pa je še padal in znašal v letu 2000 povprečno le 42.000,00 SIT. Toženka sicer ve, da gre za vprašanje dejanskega stanja in zato to navaja le kot informacijo, vendar opozarja, da ni šlo samo za trenutno zmanjšanje njenega zaslužka. Poleg tega je tožnikovo gmotno stanje izredno dobro, zato je temu primeren standard tožnik dolžan omogočiti tudi svojemu otroku. Otrokov standard je bil nadpovprečen tudi pred razvezo, pa ga sodišče niti ni ugotavljalo in je tudi iz tega razloga materialno pravo zmotno uporabilo.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do očitane procesne kršitve, posledično pa tudi ne v postopku pred sodiščem druge stopnje. Res je v obrazložitvi sedanje sodbe prve stopnje na dveh različnih mestih naveden različen datum, od kdaj je določena preživnina, vendar gre pri drugem datumu za očitno pomoto, ki jo je mogoče popraviti. Tudi datum v izreku prve sodbe z dne 20.04.1999, po katerem je preživnina v mesečnem znesku 40.000,00 SIT določena od 16.07.1998 dalje (od dneva vložitve tožbe), je jasen, zato glede te okoliščine ne more biti dvoma. Na toženkine revizijske trditve, da naj bi imela težave pri valorizaciji, pa revizijsko sodišče odgovarja, da je stališče sodne prakse in tudi prakse centrov za socialno delo tako, da se pri valorizaciji upošteva datum izdaje sodbe prve stopnje, ker se tudi pri določitvi preživnine upoštevajo razmere v času izdaje sodbe prve stopnje.

Sodišče ob razvezi zakonske zveze na podlagi prvega odstavka 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 14/98 p.b. - ZZZDR) odloči med drugim tudi o preživljanju skupnih otrok zakoncev, višino prispevka za njihovo preživljanje pa na podlagi 79. člena istega zakona določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in potrebami otrok. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju potrebe takrat 15 let starega sina pravdnih strank ocenilo z zneskom 69.000,00 SIT mesečno, pri čemer je poleg običajnih stroškov upoštevalo tudi otrokovo rekreativno ukvarjanje s športom. Sodišče druge stopnje je tako ugotovljene potrebe potrdilo in dodalo, da otrok pravdnih strank po svojem načinu življenja in prostočasnem udejstvovanju ne odstopa od svojih vrstnikov. Toženkine revizijske trditve, da so otrokove potrebe večje, ker bi bilo treba upoštevati otrokov višji življenjski standard pred razvezo, izpodbijajo dejansko ugotovitev obeh sodišč o višini otrokovih potreb in o tem, da otrok pravdnih strank ne odstopa od svojih vrstnikov. Teh trditev revizijsko sodišče zaradi izrečne prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more obravnavati.

Enak odgovor velja za toženkine trditve o njenem znatno nižjem povprečnem zaslužku v letu 2000 v primerjavi s tistim iz leta 1999. Tudi toženka sama je tak odgovor nakazala v svoji reviziji, njenemu stališču, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati znižanje njenega zaslužka v letu 2000, pa ni mogoče pritrditi. Toženkini prilivi na tekoči račun in žiro račun so bili že v letu 1999 neenakomerni in v precej različnih zneskih, zato sodišče na podlagi podatkov o zaslužku v prvih mesecih leta 2000 ni moglo sklepati, da naj bi šlo za trajnejše znižanje toženkinega zaslužka. Poleg tega je tudi ugotovitev o povprečnem toženkinem zaslužku dejanske narave.

Revizijsko sodišče pa delno pritrjuje toženkinemu stališču, da je bilo pri določitvi le 40.000,00 SIT mesečne preživnine zmotno uporabljeno materialno pravo, in sicer določba 79. člena ZZZDR.

Ugotovljene otrokove mesečne potrebe 69.000,00 SIT, materin povprečni zaslužek okoli 155.000,00 SIT in očetov okoli 232.000,00 SIT, narekujejo nekoliko drugačno porazdelitev denarnega prispevka za preživljanje otroka med njegova starša. Pri tem ne gre samo za tožnikove, v primerjavi s toženkinimi sorazmerno visoke dohodke, pač pa tudi za okoliščino, da otrok živi pri materi. Ta mu mora zato poleg delnega kritja denarnih potreb nuditi vsaj pretežno oskrbo, se z njim, njegovim šolanjem in vzgojo v večji meri ukvarjati, kar vse je potrebno pri določitvi preživnine tudi upoštevati, čeprav je ta prispevek v denarju težko ocenljiv. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se ta okoliščina pri določitvi višine preživnine ni odrazila v zadostni meri. Materialnopravno pravilna porazdelitev kritja denarnih potreb za otroka pravdnih strank je taka, da oče plačuje 45.000,00 SIT mesečne preživnine, mati pa krije ostalo razliko 24.000,00 SIT.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP in 378. člena ZPP odločilo kot v izreku te sodbe. Pravdni stranki doslej svojih pravdnih stroškov nista priglasili. Toženka je prvič priglasila svoje stroške v reviziji. V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki se po 413. členu ZPP o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več, od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor do uspeha v pravdi. Ob sicer le delnem revizijskem uspehu toženke je revizijsko sodišče odločilo, da mora tožnik povrniti toženki vse njene pravilno priglašene revizijske stroške v znesku 16.335,00 SIT. Pri tem je upoštevalo slabše toženkino premoženjsko stanje in okoliščino, da bi bili njeni revizijski stroški glede na določbo odvetniške tarife v tarifni številki 13/2-e enaki tudi v primeru, če bi z revizijo uspela v celoti, saj odvetniška nagrada v preživninskih sporih ni odvisna od višine preživninskega prispevka.