Jedro

Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti vračunavanja, ki jo zakon dopušča. 6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Izrek

Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrže. Pritožba zoper 2. točko izreka se zavrne in se sklep potrdi.

Pritožbi zoper 3., 4. in 5. točko izreka se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep v tem delu razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/10485, z dne

14.12.2000, v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo kot v gospodarskem sporu (1. točka izreka). Nato je dovolilo spremembo tožbe (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki glavnico 3.130.037,20 SIT z obrestmi (3. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki stroške izvršilnega postopka v višini 50.573,00 SIT z obrestmi ter nadaljnje stroške postopka v višini 144.200,00 SIT z obrestmi (4. točka izreka). Predlog tožene stranke za taksno oprostitev je zavrnilo (5. točka izreka).

Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

K pritožbi zoper 1. točko izreka: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka pritožuje zoper odločbo sodišča prve stopnje v celoti, torej tudi zoper 1. točko izreka, ki po vsebini predstavlja sklep, s katerim je prvostopno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/10485, z dne 14.12.2000 v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo kot gospodarski spor. Ker navedeni del odločbe ni v škodo toženi stranki, le-ta nima pravnega interesa za pritožbo zoper njo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper

1. točko izreka izpodbijane odločbe zavrglo, v skladu z določbo 1. odst. 351. člena ZPP in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo.

K pritožbi zoper 2. točko izreka: Pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je kršilo načelo kontradiktornosti s tem, ko toženi stranki ni omogočilo, da se izjavi o spremenjeni tožbi, ker je spremembo tožbe dovolilo šele s sodbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v vlogi z dne 5.11.2002, v kateri je delno umaknila tožbo, ker je tožena stranka poravnala del terjatve (943.650,60 SIT), obračunala zamudne, zapadle in neplačane obresti ter opravila poračun po 313. členu ZOR.

Plačani znesek 943.650,60 SIT je tako odštela od zapadlih, a neplačanih obresti in nadalje zahtevala še plačilo preostanka neplačanih obresti, neplačane glavnice ter stroškov postopka. Vendar pa tožeča stranka s tem tožbe ni spremenila, saj uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti vračunavanja, ki jo zakon dopušča. Prvostopno sodišče je torej po nepotrebnem odločalo o spremembi tožbe. Vendar pa navedeno samo po sebi na samo odločitev ni vplivalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnilo in izpodbijano odločbo (sklep) v tem delu potrdilo.

K pritožbi zoper 3. in 4. točko izreka: Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je dolžniško-upniško razmerje med pravdnima strankama obstajalo, kar izhaja iz izpovedbe zaslišane priče M.M.. Utemeljeno pa mu pritožnik očita, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo kljub ugotovitvi, da so podpisi na dobavnicah različni. Prvostopno sodišče je, sodeč po razlogih sodbe, očitno štelo kot odločilno za svoj zaključke, da je bilo blago toženi stranki dobavljeno, dejstvo, da je iz pregleda dobavnic razvidno, da gre za ponavljajoče se oznake materiala, kar naj bi potrjevala izpovedba zaslišane priče M.M..

Vendar pa zgolj navedeno dejstvo v povezavi z izpovedbo M., ki je povedal, da je šlo za repromaterial, predvsem stavbno pohištvo, ki ga je tožena stranka rabila za gradnjo večstanovanjskih objektov ob železniški progi v Kamniku, še ne dokazuje, da je bilo vtoževano blago toženi stranki dejansko dobavljeno. Prvostopno sodšče je torej zmotno ocenilo, da listinski dokazi in izpovedba zaslišane priče izkazujejo dobavo blaga. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v dokaz svojih trditev, da je vtoževano blago toženi stranki tudi dobavila, predlagala zaslišanje prič (M. M., Š.M., L.S. ter direktorja firme F. d.o.o.). Prvostopno sodišče predlaganih dokazov ni izvajalo. Ker izvedeni dokazi ne potrjujejo trditev, da je bilo blago toženi stranki dobavljeno, ostalih dokazov pa prvostopno sodišče ni izvajalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v 3. in 4. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvostopno sodišče naj v novem postopku zasliši predlagane priče, nato pa na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov ponovno odloči o stvari.

K pritožbi zoper 5. točko izreka: Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev prvostopnega sodišča pod točko 5 izreka izpodbijane odločbe, v kateri je zavrnilo njen predlog za taksno oprostitev, češ da je bila določba 6. odst. 168. člena ZPP, na katero se sklicuje sodišče, s strani Ustavnega sodišča razveljavljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-255/99, z dne 5.6.2003 določbo 6. odst. 168. člena ZPP sicer res razveljavilo, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe. Navedena odločba je bila torej izdana po izdaji izpodbijanega sklepa (ki je bila izdana dne 10.4.2003). Zato prvostopno sodišče v času odločanja za taksno oprostitev tožene stranke ni imelo podlage niti v določbah tedaj veljavnega 6. odst. 168. člena ZPP, niti v ustavni odločbi.

Ker pa je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke zoper odločitev o glavni stvari (3. in 4. točka izreka) ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, predlog za taksno oprostitev pa se nanaša na vse takse postopka, je pritožbeno sodišče (glede na to, da je bila določba 6. odst. 168. člena ZPP tekom pritožbenega postopka spremenjena) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek. Prvostopno sodišče naj v novem postopku odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v kontekstu obrazložitve zgoraj navedene ustavne odločbe in sedaj veljavnega 6. odst. 168. člena ZPP, ki dopušča možnost oprostitve plačila sodnih taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.