Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklicevanje na epidemijo koronavirusa (COVID-19) in splošno znano priporočilo o umivanju rok ne zadošča za izkaz nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode zaradi prekinjene dobave tople vode. Drži, da je za preprečevanje okužb s koronavirusom (in tudi drugih okužb) priporočeno pogosto umivanje rok, vendar ni nujno, da se pri tem vedno uporablja topla voda, saj priporočila strokovnih institucij omenjajo le umivanje z milom in vodo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik zahteva izdajo t. i. regulacijske začasne odredbe, s katero je zahtevek dejansko v celoti izčrpan in doseženo pravno varstvo, do katerega je tožnik sicer upravičen šele po izvedenem kontradiktornem postopku. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zato je treba zelo omejevalno razlagati pojme „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, če upnik izkaže zgolj, da mu grozi težko nadomestljiva škoda ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, ali nobenih posledic
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Tožnik je vložil tožbo zaradi motenja posesti poslovnih prostorov. Motilno dejanje naj bi bilo v tem, da je toženec zaprl dovod tople vode za ogrevanje in sanitarne potrebe v poslovnih prostorih. Predlaga tudi zavarovanje z začasno odredbo, s katero zahteva, da se tožencu naloži, da omogoči tožniku vnovično dobavo tople vode.
2. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve v smislu 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 zavrnilo, ker gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo (katere zahtevek se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom2), tožnik pa ni izkazal nevarnosti nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode kot enega od pogojev za izdajo tovrstne začasne odredbe.
3. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki med drugim navaja, da je prejel zgolj prvih šest strani sklepa, ki se konča z nedokončanim stavkom. Stališče glede regulacijske začasne odredbe je napačno, saj v konkretnem primeru predlagane začasne odredbe ni moč podati drugače, kot jo je postavil tožnik. Gre za osnovne življenjske dobrine, dobavo ogrevanja in tople vode, to so osnovni pogoji za normalno delovanje vsakega subjekta, še posebej v času epidemije koronavirusa, ko je potrebno umivanje rok s toplo vodo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je resnična pritožbena navedba, da se sklep na šesti strani konča z nedokončanim stavkom, vendar se ne strinja, da zaradi tega izpodbijanega sklepa ne bi bilo moč preizkusiti. Sporna 7. točka obrazložitve se glasi: “Ker morata biti za izdajo začasne odredbe oba pogoja (verjetno izkazana terjatev in nevarnost nastanka težko nadomestljive škode) podana kumulativno, sodišče zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo” [tu se stavek konča brez ločila]. Sodišče prve stopnje je v prejšnji (6.) točki obrazložilo, da tožnik ni uspel izkazati nevarnosti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, in zakaj ne. Torej je jasno, da bi se moral stavek končati z npr.: “... niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.”3 Gre za zaključni stavek obrazložitve, povzetek odločitve, ki pa ne pove nič takega, kar ni bilo že jasno povedano v prejšnjih odstavkih. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse razloge o odločilnih dejstvih. Administrativni spodrsljaj lahko sodišče prve stopnje kadarkoli odpravi s popravnim sklepom.
6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik zahteva izdajo t. i. regulacijske začasne odredbe, s katero je zahtevek dejansko v celoti izčrpan in doseženo pravno varstvo, do katerega je tožnik sicer upravičen šele po izvedenem kontradiktornem postopku. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zato je treba zelo omejevalno razlagati pojme „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“.4 Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, če upnik izkaže zgolj, da mu grozi težko nadomestljiva škoda ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, ali nobenih posledic (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ta načela je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo.
7. Okoliščina, da v konkretnem primeru glede na dane okoliščine ni moč predlagati drugačne začasne odredbe, ne pomeni, da bi bilo dopustno napraviti izjemo od pogojev, ki jih je za izdajo regulacijskih začasnih odredb začrtala že citirana sodna praksa. Nasprotno; regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati le v primeru, ko na drug način (npr. z “običajno” zavarovalno začasno odredbo) ni mogoče doseči pravnega varstva, pa še to samo, če je izkazano, da upniku grozi nenadomestljiva ali zelo težko nadomestljiva škoda.
8. Pritožbeno sodišče se ne strinja, da bi bila dobava tople vode za ogrevanje, umivanje in pripravo toplih napitkov vselej tako nujna, da bi bilo zaradi tega treba izdati regulacijsko začasno odredbo; splošno je znano, da se je mogoče ogrevati tudi na druge načine (npr. z elektriko). Za to presojo pa je relevantna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ne utemelji, zakaj za svoje poslovanje nujno potrebuje tudi mansardne prostore in zakaj dela, ki ga opravlja v mansardnih prostorih, ne more opravljati v sosednjih prostorih, za katere sam navaja v tožbi, da posluje tudi v njih; če bi lahko tožnik opravljal dejavnost tudi v sosednjih prostorih, mu zaradi odklopa tople vode (le) v mansardi ne more groziti nenadomestljiva škoda. Že umanjkanje teh trditev zadošča za zavrnitev predloga, zato niti ni bistveno, da tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni navedel nadaljnjih dejstev, npr. o številu zaposlenih, naravi dejavnosti itd. Sodišče prve stopnje pri tem ni samo(voljno) ugotavljalo dejstev ali se spuščalo v dokazno oceno, kot navaja pritožba, temveč je presojalo trditveno podlago glede pogojev za izdajo začasne odredbe. To presojo mora sodišče opraviti v okviru materialnopravne presoje utemeljenosti predloga in ne (še)le na ugovor toženca.
9. Pritožbene navedbe, da se mora tožnik stuširati po napornih sestankih in terenskem delu in da je zakoniti zastopnik tožnika alergičen na cvetni prah, so nedovoljena pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku5), zato jih ni mogoče upoštevati.
10. Pritožbene navedbe, da je toženec že v preteklosti odklopil dobavo navedenih dobrin in da gre za golo nagajanje, ki odraža protipravno ravnanje, utegnejo biti pomembne za meritorno odločitev (te navedbe spadajo v dejstveni sklop verjetnosti terjatve), ne morejo pa pomeniti nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode.
11. Tudi pritožbeno sklicevanje na epidemijo koronavirusa (COVID-19) in splošno znano priporočilo o umivanju rok ne zadošča za izkaz nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode. Drži, da je za preprečevanje okužb s koronavirusom (in tudi drugih okužb) priporočeno pogosto umivanje rok, vendar ni nujno, da se pri tem vedno uporablja topla voda. Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje kot preventivni ukrep pred okužbo s koronavirusom priporoča redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo,6 pri čemer ni posebej omenjeno, da mora biti voda topla. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svetuje umivanje rok z milom in vodo, ker voda in milo uničujeta viruse,7 ne da bi se posebej omenjala temperatura vode. Tudi drugi strokovni viri8 priporočajo umivanje z milom in vodo, brez posebnega izpostavljanja temperature vode. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožniku ne grozi nastanek nenadomestljive škode, saj je ustrezno higieno rok mogoče zagotoviti tudi s hladno vodo (in milom).
12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodna praksa, ki jo navaja sodišče v 6. točki izpodbijanega sklepa, uporabna v konkretnem primeru. Sklep, ki ga citira sodišče prve stopnje (VSL II Cp 2466/2018), pritožnikovih pravnih naziranj ne potrjuje, saj med drugim pravi, da lahko stranka z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena. Nenadomestljive škode tožnik ni izkazal, grozečega nasilja pa sploh ne zatrjuje. Tudi odločba, na katero se je skliceval v predlogu (VSL sklep I Cp 1813/2014), ni uporabljiva, saj gre za bistveno drugačen primer: toženec je zamenjal ključavnico in s tem tožniku onemogočil dostop do stanovanja, v katerega se je tožnik nameraval preseliti z družino (iz prejšnjega stanovanja pa se je moral tožnik izseliti), medtem ko ima v konkretnem primeru tožnik še vedno dostop do svojih poslovnih prostorov, omejen je le toliko, da v njih nima tople vode.
13. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
14. Ker je tožnik s pritožbo propadel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZIZ. 2 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-275/97 z dne 16.7.1998, sklep VSRS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008 in številne druge odločbe. 3 In morda še frazo v smislu: Zato je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo ali kaj podobnega. 4 Sklep VSRS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008 in številne druge odločbe. 5 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 6 www.nijz.si/sl/preprecevanje-okuzbe-z-virusom-sars-cov-2019 7 www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/advice-for-public 8 Npr. David J Cennimo, Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Treatment & Management, dostopno na: https://emedicine.medscape.com/article/2500114-treatment#d8 .