Jedro

Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljic za prekinitev postopka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta predlagateljici in uveljavljata pritožbeni razlog kršitve določb postopka ter predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za prekinitev postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Navajata, da je prvi nasprotni udeleženec na GURS vložil predlog za uvedbo upravnega postopka ureditve meje. Istočasno je na naslovnem sodišču že potekal nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča za isto nepremičnino. Predlagateljici sta GURS-u predlagali, naj zavrne predlog udeleženca, vendar je GURS kljub temu opravil obravnavo in predlagateljici napotil naj sprožita sodni postopek za ureditev meje. GURS je očitno prezrl, da sta predlagateljici na sodišču že vložili predlog za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ki se nanaša na isto parcelo. Predlagateljici sta nasprotovali vodenju upravnega postopka, dokler ne bo končan sodni postopek za določitev pripadajočega zemljišča. Upoštevajoč določbo GURS-a o napotitvi predlagateljic na sodni postopek za ureditev meje, sta predlagateljici sprožili sodni postopek in vložili zoper odločitev GURS pravočasno pritožbo, o kateri drugostopenjski organ še ni odločil. Ker odločitev GURS-a še ni dokončna in pravnomočna, je nujna prekinitev tega postopka, dokler odločitev GURS-a o napotitvi na sodni postopek ne bo pravnomočna.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnima udeležencema, vendar na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog predlagateljic za prekinitev postopka, saj upravni postopek (na katerega se sklicujeta predlagateljici) ne predstavlja predhodnega vprašanja za sodni postopek, niti noben drug zakon ne določa, da se v takem primeru postopek prekine.

6. Po določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Po določilu 6. točke 205. člena ZPP pa sodišče postopek prekine, če drug zakon tako določa. Kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (13. člen ZPP).

7. V obravnavani zadevi predlagateljici vodita postopek za sodno ureditev meje. Meja se ureja v upravnem in v sodnem postopku. Sodni in upravni postopek za ureditev meje odločata o identičnem dejanskem stanju in oba odločata o meji kot o glavnem vprašanju. Predhodna ureditev oziroma poskus ureditve meje v upravnem postopku ni procesna predpostavka za sodni postopek. Sodišče v nepravdnem postopku na tek postopka pred upravnim organom ni vezano, medtem ko je upravni postopek na tek sodnega postopka vezan. Upravni organ mora zavreči zahtevo za ureditev meje, če se meja ureja pred sodiščem, na pravnomočno odločbo sodišča pa je vezan. Sodišče na upravno odločbo ni vezano, razen kolikor mora upoštevati domnevo o močnejši pravici po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

8. Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) je v postopku za evidentiranje urejene meje parc. št. 418 s parcelami 421/5, 420/2, 420/9, 481/1 v k. o. X pozvalo prvo predlagateljico, naj začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem ter o tem obvesti geodetsko upravo in priloži dokaze o tem. Predlagateljico je geodetska uprava opozorila, da bo izdala sklep o prekinitvi postopka evidentiranja urejene meje (list. št. 5).

9. Postopek urejanja meje na GURS-u je prekinjen in po vložitvi predloga predlagateljic teče sodni postopek. Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka. Predhodna ureditev meje v upravnem postopku ni procesna predpostavka za sodni postopek. Poleg tega bi prišlo v primeru, če bi sodišče ugodilo predlogu za prekinitev postopka in postopek prekinilo, do situacije, ko bi bila oba postopka prekinjena, tako upravni postopek kot tudi sodni postopek, kar bi otežilo reševanje zadeve.

10. Predlagateljici se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta na postopek za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ki nima vpliva na pravilnost odločitve o prekinitvi postopka. Tudi odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi, ki sta jo predlagateljici vložili zoper odločitev GURS-a o napotitvi na sodni postopek, ne more spremeniti izpodbijane odločbe. Poskus ureditve meje v upravnem postopku ne vpliva na tek sodnega postopka za ureditev meje, nepravdno sodišče pa na upravno odločbo ni vezano. Prav tako pa je upravni postopek za ureditev meje že prekinjen zaradi sproženega sodnega postopka.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, pritožbeni razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa niso podani. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 265. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku; ZNP).