Jedro

ZNP ni urejal vprašanja stroškov postopka v zadevah iz razmerij med starši in otroki, zato je treba upoštevati določbe ZPP (37. člen ZNP). Ne glede na to, da je bil predlog umaknjen, je treba kot osnovno pravilo odločanja o stroških postopka upoštevati določbo 413. člena ZPP (v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1), da se o stroških postopka odloča po prostem preudarku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se II. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

II. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka) in naložilo predlagatelju, da nasprotni udeleženki povrne stroške postopka v znesku 1.447,29 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (II. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki izpodbija odločitev o stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka. Navaja, da od sklenitve sodne poravnave P 000/2017 hčerki nista imeli nikakršnih stikov z njim. Zaradi neizvrševanja stikov se je predlagatelj obrnil na pristojni CSD X, vendar pa se stiki niti s „pomočjo“ tega centra niso vzpostavili. Do ponovne vzpostavitve stikov je prišlo šele po izdaji začasne odredbe z dne 17. 1. 2020. Od tedaj dalje so stiki redni in potekajo brez težav. Predlagatelj se za stike dogovarja s hčerkama, saj je nasprotna udeleženka neodzivna. Kljub izvrševanju stikov po izdaji začasne odredbe sta bili dekleti ves čas močno obremenjeni s tekom tega postopka. Predlagatelj ni več želel izpostavljati hčerk stiskam v takšni situaciji. Ocenil je, da je zanju nezdravo, da morata biti zaradi tega postopka izpostavljeni zavedno ali nezavedno izraženim pričakovanjem matere, da jo morata podpirati v njenem sovraštvu do očeta. V umiku predloga je predlagatelj pojasnil okoliščine za svojo odločitev. Zaradi obremenitev, katerim sta bili izpostavljeni hčerki, je ocenil, da nadaljnji tek postopka hčerkama škodi, ne pa koristi. V tem postopku je bilo v celoti zadoščeno cilju, da so se stiki z dekletoma vzpostavili. Prvo sodišče se napačno sklicuje na smiselno uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP. V pritožbi povzema posamezne primere iz sodne prakse, na katere se je oprlo prvo sodišče. Trdi, da nobena od navedenih odločb ni neposredno odločilna za odločitev v tej zadevi. V obravnavani zadevi so se zaradi vloženega predloga predlagatelja stiki z dekletoma po več letih šele vzpostavili. V tovrstnih postopkih je bilo v sodni praksi uveljavljeno odločanje o stroških postopka po prostem preudarku. Navaja posamezne primere iz sodne prakse, v katerih so sodišča odločila, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Sodna poravnava v razveznem postopku glede stikov ni bila določljiva in ni bila primerna za izvršbo. Šele v tem postopku izdana začasna odredba je po skoraj treh letih ponovno vzpostavila stike. Predlog predlagatelja je bil utemeljen, kar kaže tudi mnenje sodne izvedenke. Do vzpostavitve stikov je prišlo šele po intervenciji sodišča. Pravilno bi bilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Udeleženca sta v postopku sporazumne razveze zakonske zveze sklenila tudi sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorila, da stiki mld. hčerk z očetom potekajo v skladu z dogovorom med staršema ob upoštevanju koristi, želja in potreb mld. otrok (2. točka sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2017 z dne 7. 4. 2017). Ker se stiki niso izvajali, je predlagatelj v smislu četrtega odstavka 421. člena ZPP predlagal izdajo nove odločbe o stikih.

6. Predlagatelj je predlog umaknil z vlogo z dne 27. 11. 2020. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) ni urejal vprašanja stroškov postopka v zadevah iz razmerij med starši in otroki, zato je treba upoštevati določbe ZPP (37. člen ZNP). Ne glede na to, da je bil predlog umaknjen, je treba kot osnovno pravilo odločanja o stroških postopka upoštevati določbo 413. člena ZPP (v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1), da se o stroških postopka odloča po prostem preudarku.

7. Čeprav se postopek ni končal z meritornim sklepom sodišča, je treba presoditi vse okoliščine zadeve. Ni sporno, da se stiki med predlagateljem in hčerkama kljub omenjeni sodni poravnavi niso izvrševali. Predlagatelj se je po podatkih spisa že pred vložitvijo predloga večkrat obrnil tudi na CSD X, vendar do vzpostavitve stikov ni prišlo. Stiki so se pričeli izvrševati šele potem, ko jih je prvo sodišče po pridobitvi izvedenskega mnenja izvedenke A. A. začasno uredilo na novo z začasno odredbo z dne 17. 1. 2020. Izvedenka je med drugim pojasnila, da bi se v korist otrok stiki morali začeti takoj izvajati (za kar ni nobenih ovir – hčerki imata radi očeta, rabita pa nekaj časa; očetu sta zamerili njegov odhod iz družine), s čimer bi bila hčerkama dana tudi možnost neposredne predelave negativnih čustev, vezanih na očeta, in ponovno gojenje pozitivnih čustev. Pojasnila je tudi, da bi bilo koristno, da se oče zaradi izboljšanja komunikacije s hčerkama vključi v svetovanje, in posebej poudarila, da bo (za uspešnost stikov) potrebna izdatna materina pomoč (brez katere ne bo šlo) ter da mama hčerki motivira za stike in jima daje psihološko dovoljenje, da gresta na stike. Tekom postopka so bili stiki urejeni še z dvema začasnima sodnima poravnavama z dne 5. 6. 2020 in 3. 9. 2020. Stiki so se po njihovi vzpostavitvi izvajali in po predlagateljevih navedbah v pritožbi (katerih nasprotna udeleženka ni prerekala) še vedno potekajo.

8. Ne glede na umik predloga je bil dosežen namen vodenja tega postopka (ponovna vzpostavitev stikov med hčerkama in očetom). To pomeni, da ni mogoče govoriti o povzročanju nepotrebnih stroškov, ker je bil predlog umaknjen. Postopek se je tudi v tem primeru v prvi vrsti vodil v korist hčerk udeležencev (kar mora biti že po naravi stvari tudi v interesu staršev), kar pomeni, da ni mogoče govoriti o „uspehu“ enega ali drugega udeleženca v postopku, ne glede na to, kako se je končal. Tudi ne gre za vprašanje odločanja o sporu, ampak za ureditev razmerja med nerezidenčnim staršem in otrokoma. Ni dvoma, da je bil postopek potreben, saj udeleženca po razvezi zakonske zveze nista zmogla doseči konstruktivne komunikacije v smeri vzpostavitve stikov med predlagateljem in hčerkama, zaradi česar se stiki sploh niso izvrševali. Upoštevajoč osnovni cilj teh postopkov (varstvo koristi otrok) je bistveno, da so se tekom tega postopka (zaradi ustreznih procesnih dejanj prvega sodišča, ob tem pa tudi potrebne aktivnosti udeležencev) stiki končno začeli izvajati.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je v novembru 2020 prišlo do določenih težav v zvezi z izvajanjem stikov, zaradi česar je prvo sodišče v zvezi z razpisanim narokom 8. 12. 2020 utemeljeno ocenilo, da bo (znova) potrebno izdati začasno odredbo o ureditvi stikov, s čimer je seznanilo oba udeleženca. Pred končno odločitvijo bi prvo sodišče glede na okoliščine primera najverjetneje moralo pridobiti tudi dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišati sodno izvedenko. Predlagatelj se je nato odločil za umik predloga s pojasnilom, da ne želi več obremenjevati hčerk s postopkom, katerega namen je bil po njegovem dosežen (vzpostavitev stikov). Slednje drži tudi po oceni pritožbenega sodišča. Pri tem pa je potrebno oba udeleženca opozoriti, da si bosta morala v bodoče v večji meri prizadevati za odgovornejše ravnanje v smeri varovanja koristi njunih otrok, kar bo zahtevalo vzpostavitev tvorne medsebojne komunikacije v zvezi z njunima otrokoma. Kot je opozorila že izvedenka, bi predlagatelj potreboval ustrezno svetovanje, da bi v komunikaciji s hčerkama znal bolje upoštevati njune potrebe in temu primerno ravnati, nasprotna udeleženka pa bi jima morala nuditi vso potrebno podporo, da se osvobodita bremen preteklosti in vzpostavita čim bolj kvalitetne stike z očetom.

10. Upoštevajoč navedene okoliščine pritožbeno sodišče meni, da je prav, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka (413. člen ZPP). Zato je ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani del sklepa, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

11. Enak pristop (413. člen ZPP) velja tudi za odločanje o stroških pritožbenega postopka. Glede na vse okoliščine je prav, da predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka (nasprotna udeleženka jih ni priglasila), kar je navsezadnje tudi v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 35. člena ZNP.