Jedro

Ocena o minimalni preživnini je preuranjena in zato napačna, ker pritožbeno sodišče tudi samo ni opravilo ustrezne primerjave. Manjkajo namreč razlogi, na katere (iz prvostopenjske sodbe izhajajoče in pritožbeno neprerekane) dejanske ugotovitve se veže opredelitev o minimalni preživnini za vsako od določenih obdobij. V tem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o potrjeni toženkini preživninski obveznosti za plačevanje 5.000 SIT mesečne preživnine za otroka, saj gre za (delno) ugoditev njegovemu zahtevku. Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. V preostalem razveljavitvenem delu pa je pritožbena odločba sklep in ne sodba. Z njim postopek glede še spornega dela preživnine za otroka ni bil pravnomočno končan, saj bo sodišče o tem odločalo v novem sojenju.

Izrek

Revizija glede preživnine za otroka se zavrže, v ostalem delu pa se ji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje glede zavrnitve ostalega dela tožnikove pritožbe razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroških obeh pravdnih strank so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, v drugem pa je skupnega otroka, takrat še mladoletno hčerko J., dodelilo v varstvo in vzgojo očetu, uredilo stike z materjo in odločilo o zahtevanih preživninah. Toženki je naložilo, da mora za otroka od 1.3.2003 do 31.7.2003 plačevati po 5.000 SIT, od 1.8.2003 pa po 10.000 SIT mesečne preživnine. Tožbeni zahtevek za plačevanje še višje preživnine za otroka je zavrnilo. Tožniku pa je naložilo, da mora toženki plačevati naslednjo mesečno preživnino: od 1.5.2001 do 31.10.2001 po 10.000 SIT, od 1.11.2001 do 28.2.2003 po 20.000 SIT, od 1.3.2003 do 1.6.2003 po 25.000 SIT, od 1.6.2003 do 31.5.2004 po 30.000 SIT in od 1.6.2004 dalje po 45.000 SIT. Presežni toženkin preživninski zahtevek je zavrnilo.

Proti prvostopenjski sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki.

Sodišče druge stopnje je obema pritožbama delno ugodilo z delno razveljavitvijo prvostopenjske sodbe, v ostalem pa ju je zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijano sodbo. Razveljavilo je toženkino preživninsko obveznost plačevati preživnino za otroka za čas od 1.8.2003 (prav: 1.3.2003) nad 5.000 SIT mesečno. Razveljavilo je tudi (delno določitev in delno zavrnitev) tožnikove obveznosti plačevati preživnino toženki za različna obdobja nad različnimi zneski, in sicer za čas od 1.5.2001 do 31.10.2001 nad 10.000 SIT, za čas od 1.11.2001 do 28.2.2003 nad 20.000 SIT, za čas od 1.3.2004 do 31.5.2004 nad 20.000 SIT in za čas od 1.6.2004 dalje nad 40.000 SIT. Glede na tako odločitev je razveljavilo tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti pritožbeni odločbi uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev v delu, v katerem je bila potrjena prvostopenjska sodba. Opozarja na razloge pritožbenega sodišča o arbitražnosti prvostopenjske sodbe, o nesistematično nametanih dejstvih, o izostanku ocene vseh dokazov in o pomanjkanju razlogov glede same višine preživnine za toženko. Ob ugotovljeni procesni kršitvi bi moralo pritožbeno sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča v celoti in ne samo delno razveljaviti. V tej zadevi pa je pritožbeno sodišče (delno) potrdilo sodbo, v kateri niso ugotovljene toženkine potrebe, njeni lastni dohodki in tudi ne tožnikove zmožnosti. Razlogi pritožbenega sodišča o minimalni preživnini teh pomanjkljivosti niso odpravili. Tudi če gre le za minimalno preživnino, taka odločitev vsebuje odločitev o samem temelju preživninske obveznosti, kateremu je tožnik v pritožbi ugovarjal. Trdil je, da v času, ko je toženka še živela doma, ni bilo ugotovljenih nobenih sprememb in opozoril na konkretno odločbo revizijskega sodišča, vendar se pritožbeno sodišče o tem ni izreklo. Toženec na koncu še uveljavlja, da se vse procesne kršitve iz prvega dela revizije nanašajo tudi na odločanje o toženkini preživninski obveznosti do skupne mladoletne hčerke.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija glede odločitve pritožbenega sodišča o toženkini preživninski obveznosti za otroka ni dovoljena, v ostalem delu pa je utemeljena.

Glede na izrecno uveljavljana revizijska razloga tudi pri odločitvi pritožbenega sodišča o preživnini za skupnega otroka pravdnih strank ne more biti dvoma, da tožnik izpodbija tudi ta del pritožbene odločbe. Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora toženka plačevati preživnino za skupnega otroka v mesečnem znesku 5.000 SIT od 1.8.2003 dalje, glede zahtevane višje preživnine pa je tako v večjem prisojenem delu kot v večjem zavrnilnem delu prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijsko sodišče na tem mestu pripominja, da gre pri tem delu pritožbene odločbe v izreku pri navedbi datuma za očitno pisno pomoto (1.8.2003 namesto 1.3.2003), kar izhaja iz razlogov na koncu šeste strani pritožbene odločbe, iz obsega toženkinega pritožbenega izpodbijanja in iz izreka prvostopenjske sodbe. Tako očitno pisno pomoto lahko pritožbeno sodišče vsak čas popravi.

Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o potrjeni toženkini preživninski obveznosti za plačevanje 5.000 SIT mesečne preživnine za otroka, saj gre za (delno) ugoditev njegovemu zahtevku. Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. V preostalem razveljavitvenem delu pa je pritožbena odločba sklep in ne sodba. Z njim postopek glede še spornega dela preživnine za otroka ni bil pravnomočno končan, saj bo sodišče o tem odločalo v novem sojenju. Ker torej ne gre za sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP, revizija proti tudi temu delu pritožbene odločbe ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožnikovo revizijo proti odločitvi o preživnini za skupnega otroka.

V ostalem delu revizije proti drugostopenjski sodbi o preživnini za toženko je revizijsko sodišče lahko vsebinsko odločalo (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).

Zmotno je tožnikovo revizijsko stališče, da se pritožbeno sodišče kljub njegovim pritožbenim ugovorom ni izreklo o temelju njegove preživninske obveznosti. Pritožbeno sodišče je navedlo dejansko in pravno podlago svoje odločitve. Za čas še skupnega življenja pred razvezo (februar 2003) je navedlo pravno podlago iz 50. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 - UPB1; ZZZDR), za kasneje pa iz 81. člena in naslednjih členov ZZZDR. Odgovorilo je tudi na pritožbene očitke o neupoštevanju razlogov za razvezo. Pojasnilo je, da ne gre za situacijo, ko bi bila preživnina za drugega zakonca očitno krivična. Tudi če je bilo toženkino prekomerno uživanje alkoholnih pijač vzrok za razvezo (sodišče prve stopnje je to dejstvo opredelilo le kot enega od več vzrokov), ni mogoče mimo dejstva, da je toženka od leta 1974 dalje ves čas delala na tožnikovi kmetiji in tudi skrbela za tri otroke. Sedaj je stara 50 let in je brez zaposlitve. Zato tudi revizijsko sodišče nima nobenih pomislekov glede same podlage tožnikove preživninske obveznosti. Dodaja le še, da je neutemeljen očitek pritožbenemu sodišču, da ni odgovorilo na njegovo sklicevanje na konkretno odločbo revizijskega sodišča, saj je šlo v njej za drugačno situacijo, ko je tožnik odšel od doma in ženi prostovoljno plačeval dalj časa po 500 DEM mesečne preživnine, s plačevanjem pa je prenehal, ko je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze.

V obravnavani zadevi pa revizijsko sodišče pritrjuje delu revizijskih očitkov glede same višine preživnine za toženko. S pravnomočno drugostopenjsko sodbo je bila preživnina (glede na sam izrek) za različno obdobje določena v mesečnih zneskih 10.000 SIT, 20.000 SIT in 40.000 SIT (glede na razloge sodbe na peti strani pa tudi 30.000 SIT). Kljub ugotovljenim procesnim pomanjkljivostim prvostopenjske sodbe se je pritožbeno sodišče odločilo za njeno potrditev v tem obsegu. To bi lahko storilo, če bi presodilo, da so za prisojene zneske preživnine dovolj razjasnene odločilne dejanske okoliščine. Pritožbeno sodišče je navedlo, da tožnikova preživnina krije le najnujnejše toženkine denarne potrebe oziroma da gre za minimalno preživnino. V reviziji tožnik utemeljeno ugovarja taki presoji zaradi pomanjkanja razlogov o toženkinih potrebah in o njegovih zmožnostih. Kaj so najnujnejše potrebe, je odvisno od odgovora, kolikšne so siceršnje potrebe. Ali povedano drugače: če so bile toženkine denarne potrebe v prvem obdobju v času skupnega življenja na kmetiji npr. 20.000 SIT, potem znesek 10.000 SIT ni bil le minimalna preživnina. Oceno o minimalni preživnini 20.000 SIT delno tudi še za čas skupnega življenja je sodišče povezalo z zmožnostmi tožnika, čeprav njegova plača ni ugotovljena za vse obdobje in čeprav je vedelo, da je bila sicer nizka in da je moral tožnik vsaj z denarjem pretežno skrbeti tudi za hčerko. Kdaj so se njegove zmožnosti zaradi izročitve kmetije sinu in izgovorjenih pravic izboljšale, (še) ni bilo ugotovljeno. Tudi preživnino v znesku 40.000 SIT je težko opredeliti za minimalno preživnino, če niso tudi ugotovljene dejanske potrebe v znatno večjem znesku.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je ocena o minimalni preživnini preuranjena in zato napačna, ker pritožbeno sodišče tudi samo ni opravilo ustrezne primerjave. Manjkajo namreč razlogi, na katere (iz prvostopenjske sodbe izhajajoče in pritožbeno neprerekane) dejanske ugotovitve se veže opredelitev o minimalni preživnini za vsako od določenih obdobij. V tem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče glede pravnomočno določene preživnine za toženko na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP tožnikovi reviziji ugodilo, drugostopenjsko sodbo v tem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. V njem bo moralo sodišče poleg že pojasnjenih napotkov več pozornosti posvetiti točnemu zapisu zneskov preživnine in časovnih obdobij.

Izrek o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.