- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sodba X Ips 51/2025
ECLI:SI:VSRS:2026:X.IPS.51.2025 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sprememba repertoarja ne more pomeniti spremembe dejavnosti kolektivne organizacije. Ta je in ostaja kolektivno upravljanje, ne glede na to, koliko pravic ali njihovih kategorij se na tak način upravlja, in ne glede na to, koliko dovoljenj ima posamezna kolektivna organizacija izdanih.
Skupščina kot eden izmed organov upravljanja kolektivne organizacije je tista, ki odloča o spremembi statuta (prva alineja prvega odstavka 25. člena ZKUASP), statut pa mora po izrecni določbi 6. točke prvega odstavka 21. člena ZKUASP določati tudi vrste avtorskih del in vrst avtorskih pravic, ki jih kolektivna organizacija upravlja na teh delih.
ZKUASP je v tem pogledu popolnoma usklajen z Direktivo 2014/26/EU, ki določa, da bi pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine, ki jih upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic, morala določiti skupščina članov te organizacije, če te pravice niso določene že v njenem statutu ali predpisane v pravu.
Ko je dovoljenje enkrat izdano oziroma ko postane pravnomočno, obstoj sklepa oziroma soglasja iz 12. točke drugega odstavka 13. člena ZKUASP ne more več vplivati na opisano upravljavsko strukturo kolektivne organizacije. Ta je določena z zakonom in že na njegovi podlagi velja za vse pravne osebe s statusom kolektivne organizacije, ne glede na to, kdaj (pred ali po uveljavitvi ZKUASP) in kako (zakonito ali ne) so tak status pridobile.
Tudi če držijo revidentove navedbe, da se stranka z interesom ni nikoli uskladila z ZKUASP, to po obrazloženem torej ne more pomeniti, da določbe ZKUASP, konkretno o pristojnostih skupščine, zanj ne veljajo, ampak kvečjemu, da lahko pristojni organ zaradi tega ukrepa na podlagi iz 72. člena ZKUASP. Tak nezakonit položaj, ki bi nastal zaradi opustitve obveznosti uskladitve z določbami ZKUASP, pa ne more biti podlaga za uveljavljanje pravic.
Izrek
I.Revizija se zavrne.
II.Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stranki z interesom njene revizijske stroške v znesku 559,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
Obrazložitev
1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo in sklepom IU862/2023-45 z dne 19. 3. 2025 zavrnilo to7ebo zoper sklep 1t. 31227-36/2022-16 z dne 28. 4. 2023 (I. to0dka izreka), s katerim je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino zavrnil to7nikovo zahtevo za udele7ebo v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic stranki z interesom (A., k. o.). To7nikovo to7ebo zoper to dovoljenje 1t. 31227-36/2022-20 z dne 20. 6. 2023 je zavrglo (II. to0dka izreka).
2.V zvezi s sodbo iz I. to0dke izreka, ki jo to7nik izpodbija s to revizijo, je pojasnilo, da je upravljanje kolektivne organizacije urejeno v Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP), ki je v razmerju do Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) lex specialis. Po ZKUASP pa kolektivne organizacije ne upravljajo njeni ustanovitelji, ampak skup610dina, poslovodstvo in nadzorni odbor, kar je skladno tudi z Direktivo 2014/26/EU in z namenom kolektivnih organizacij (prepre0duje nasprotja interesov in njihovo neu0dinkovito upravljanje). Raz61iritev kolektivnega upravljanja na dodatne pravice ni sprememba dejavnosti kolektivne organizacije, saj njena edina dejavnost ostaja kolektivno upravljanje, mora pa skup610dina v ta namen spremeniti statut. Tak61na ureditev je razumna, saj je prav, da o upravljanju dodatnih pravic odlo0dajo 0dlani kolektivne organizacije, katerih polo7aj se bo s tem lahko spremenil. Pogoj, po katerem se za izdajo dovoljenja zahteva soglasje oseb, ki imajo upravljavske pravice, velja le za izdajo prvega dovoljenja, ugotovitve o izgubi upravljavskih pravic ustanoviteljev pa tudi za dovoljenja, izdana na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP).
3.Na to7nikov predlog je Vrhovno sodi610de s sklepom X DoR 68/2025-4 z dne 3. 9. 2025 dopustilo revizijo glede vpra61anja, ali na podlagi dolo0db ZKUASP ustanovitelj kolektivne organizacije, ustanovljene kot zasebni zavod, ohrani pravice ustanovitelja v zavodu na podlagi ZZ v obsegu, kolikor ZKUASP posameznih pravic izrecno ne prena61a na druge organe, oziroma ali ustanovitelj vse svoje pravice v tem zavodu v celoti izgubi, s tem ko zavod pridobi prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje.
4.To7nik (v nadaljevanju revident) je na podlagi tega sklepa vlo7eil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodi610du predlaga, naj reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijani upravni akt odpravi in vrne zadevo to7enki v ponoven postopek, podrejeno, naj s sodbo odlo0di o stvari in ugodi njegovi zahtevi za udele7ebo. Podrejeno predlaga 61e, naj Vrhovno sodi610de izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodi610du v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stro61kov postopka.
5.To7enka in stranka z interesom sta na revizijo odgovorili. Obe pritrjujeta razlogom izpodbijane sodbe in predlagata zavrnitev revizije. Stranka z interesom ob tem zaradi zatrjevanega pomanjkanja pravnega interesa predlaga 61e njeno zavr7eenje in zahteva povrnitev stro61kov postopka
K I. to0dki izreka
6.Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.
O dovoljenosti revizije
7.Pravni interes za izpodbijanje sklepa o zavrnitvi zahteve za priznanje lastnosti stranskega udele7enca s pravnimi sredstvi ni enak pravnemu interesu, ki ga Zakon o splo61nem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zahteva za priznanje te lastnosti. Vpra61anje (ne)obstoja slednjega je lahko predmet meritorne presoje v upravnem sporu, v zvezi s tem vpra61anjem je bila dopu610dena tudi revizija. Pravnega interesa zanjo revident ne bi imel le, 0de izpodbijani upravni akt, torej sklep o zavrnitvi udele7ebe v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic stranki z interesom, ne bi (ve0d) posegal v njegov pravni polo7aj oziroma 0de se ta tudi v primeru uspeha z revizijo ne bi mogel ve0d izbolj61ati. To pa za revidenta ne velja.
8.Revident je v tem v upravnem sporu izpodbijal dve odlo0ditvi - sklep o zavrnitvi njegove zahteve za priznanje lastnosti stranskega udele7enca v postopku izdaje dovoljenja (na katero se nana61a ta revizija) in dovoljenje, ki ga je to7enka po zavrnitvi te zahteve izdala brez njegove udele7ebe. To dovoljenje je dokon0dno, ne pa tudi pravnomo0dno. Upravno sodi610de je to7obo zoper ta upravni akt zavrglo (II. to0dka izreka sodbe in sklepa IU862/2023-45 z dne 19. 3. 2025) prav zaradi zavrnitve to7obe zoper sklep, da se revidentu lastnost stranskega udele7enca ne prizna, Vrhovno sodi610de pa o prito7bi zoper navedeni sklep o zavr7eenju to7obe 61e ni odlo0dilo.
9.To bo v skladu z revidentovim predlogom storilo hkrati ali po sprejemu odlo0ditve v obravnavani zadevi. Procesni usodi obeh odlo0ditev sta namreč v medsebojni odvisnosti, saj je od presoje utemeljenosti prve to7be v zvezi z udele7ebo, ki je predmet tega revizijskega postopka, odvisna dopustnost druge v zvezi z dovoljenjem, ki je predmet prito7benega postopka, od obstoja upravnega spora zoper dovoljenje in z njim povezane mo7nosti ponovnega upravnega postopka pa je odvisen pravni interes tudi v obratni smeri. Povedano druga0de, revident ohranja pravni interes za presojo presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrnitvi njegove zahteve za udele7ebo v postopku izdaje dovoljenja in s tem za to revizijo, vse dokler o njegovi to7bi zoper dovoljenje ne bo pravnomo0dno odlo0deno. V nasprotnem primeru bi mu bilo pose7eno v pri0dakovanje, da bo sodi610de v primeru, 0de se bo izkazalo, da mu je bil status stranskega udele7enca neutemeljeno zavrnjen, obravnavalo tudi vlo7eno to7bo zoper vsebinsko odlo0ditev o glavni stvari (dovoljenje).
10.Ni0d druga0de ne izhaja iz odlo0dbe Ustavnega sodi610da Up-1158/23, Up-1159/23 z dne 11. 9. 2025, ki se nana61a na prenehanje pravnega interesa za izpodbojno to7bo v primeru, ko je 0dasovna omejitev u0dinkovanja prepovedi prodaje toba0dnih izdelkov v 0dasu odlo0danja sodi610da 7ee prenehala, to7nik pa to7benega zahtevka ni spremenil. Vpra61anje pravnega interesa bi se v lu0di stali610d Ustavnega sodi610da iz te zadeve lahko zastavilo kve0djemu, 0de bi dovoljenje za kolektivno uveljavljanje pravic 7ee prenehalo, 0de0der pa stranka z interesom ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz spisa.
Dejanski in pravni okvir spora
11.Revizijsko sodi610de v primeru dopu610dene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vpra61anj, glede katerih je bila revizija dopu610dena (371. 0dlen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker revizije ni mo7no vlo7iti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. 0dlen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), je Vrhovno sodi610de pri njeni presoji vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno s strani Upravnega sodi610da in to7enke.
12.Revident je eden od ustanoviteljev stranke z interesom - zavoda. Tej je bilo prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic izdano 11. 10. 2010, na podlagi dolo0db ZASP. Z njim je stranka z interesom pridobila status kolektivne organizacije, ki ga ima 61e zmeraj. Leta 2016 je za0del veljati ZKUASP, po katerem je vlogi za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic med drugim treba prilo7eiti tudi sklep oseb, ki imajo upravljavske pravice, v skladu z zakoni, da sogla61ajo z vlogo za izdajo dovoljenja in se za 0das statusa kolektivne organizacije odpovedujejo upravljavskim pravicam v pravni osebi v korist 0dlanov kolektivne organizacije (12. to0dka drugega odstavka 13. 0dlena ZKUASP).
13.Stranka z interesom je na podlagi ZKUASP pridobila 61e ve0d dovoljenj za kolektivno upravljanje, s katerimi je raz61irila svoj predmet upravljanja na nove oziroma dodatne vrste avtorskih del in vrste avtorskih pravic, ki jih upravlja na teh delih, med njimi dovoljenje 1t. 31227-36/2022-20 z dne 20. 6. 2023, ki se nana61a na kolektivno upravljanje pravice izvajalcev do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno retransmisijo njihovih izvedb v avdiovizualnih delih na videogramih, razen za izvedbe izvajalcev glasbenih del, ki so vklju0dene v avdiovizualno delo, izvedbe izvajalcev filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za avdiovizualno delo in vse izvedbe izvajalcev v kratkih glasbenih videofilmih ne glede na 0das njihovega trajanja.
14.Revident je na podlagi 43. in 142. 0dlena ZUP v postopku izdaje tega dovoljenja zahteval priznanje lastnosti stranskega udele7enca. Svoj pravni interes za udele7ebo je utemeljeval s tem, da novega oziroma dodatnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic stranki z interesom glede na zgoraj navedeno 12. to0dko drugega odstavka 13. 0dlena ZKUASP ni mo7no izdati brez soglasja njegovih ustanoviteljev, med katere spada tudi sam.
Revizijske navedbe
15.Po revidentovem mnenju to 61e toliko bolj velja v primeru, kot je konkretni, ko ustanovitelj ni podal soglasja k prvemu dovoljenju, ker je bilo to izdano na podlagi ZASP, ki pogoja, podobnega tistemu iz 12. to0dke drugega odstavka 13. 0dlena ZKUASP, ni dolo0dal. Meni, da ZKUASP v tem pogledu v razmerju do ZZ ni lex specialis, saj pravice ustanovitelja sogla61ati z izdajo novega dovoljenja, ki pomeni spremembo dejavnosti zavoda - kolektivne organizacije, ne ureja druga0de. Upravljanje po ZKUASP se lahko nana61a le na dejavnost kolektivnega upravljanja na podlagi 7ee izdanih dovoljenj, skup610dina kolektivne organizacije pa lahko tudi upravljavske pravice pridobi le tako da se jim ustanovitelj izrecno odpove, kar se revident ni. Razlaga Upravnega sodi610da je po presoji revidenta v neskladju tudi z Direktivo 2014/26/EU. Vlogo za izdajo dodatnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic bi moral vlo7eiti zavod, ki je pravna oseba, in ne kolektivna organizacija.
16.To7enka pritrjuje razlogom Upravnega sodi610da. Meni, da soglasje v smislu 12. to0dke drugega odstavka 13. 0dlena ZKUASP v primeru izdaje nadaljnjih dovoljenj za kolektivno upravljanja poda skup610dina kot organ kolektivne organizacije z upravljavskimi upravi0denji. Izpodbijana stali610da Upravnega sodi610da naj bi potrjevala tudi sodba Okro7nega sodi610da v Ljubljani V Pg 1805/2022, v kateri je tisto sodi610de v sporu med istima strankama odlo0dilo, da revident teh upravi0denj ve0d nima.
17.Tudi stranka z interesom pritrjuje razlogom Upravnega sodi610da. Dodatno izpostavlja 61e posamezne poudarke, ki izhajajo iz pravnih mnenj, ki jih je predlo7ila.
Revizijska presoja
18.Vrhovno sodi610de najprej pojasnjuje, da namen revizijskega postopka ni v teoreti0dnem preizpra61evanju o pravilnosti (neodlo0dilnih) stali610d sodi610d in abstraktnem dajanju smernic sodni praksi v zvezi s tak61nimi stali610di. V postopkih dopu610dene revizije Vrhovno sodi610de odlo0da v posami0dnem sporu, v katerem se izre0dena pravna stali610da opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera in v tem kontekstu je treba razumeti tudi njihov pomen ter vpliv na razumevanje in razvoj prava.<sup>4</sup> Zato bo Vrhovno sodi610de na dopu610eno vpra61anje, ki se v splo61nem nana61a na (vse) pravice ustanoviteljev zavoda, ki pridobi dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic, odgovarjalo le v povezavi s konkretnim predmetom spora. To pa je revidentova pravica do udele7ebe v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno ukvarjanje pravic v primeru, ko zavod, ki je vlagatelj vloge za izdajo dovoljenja, 7ee ima status kolektivne organizacije.
19.Statusna vpra61anja zavodov ureja ZZ (prvi odstavek 1. 0dlena ZZ). Po tem zakonu lahko zavod spremeni ali raz61iri dejavnost le s soglasjem ustanovitelja (prvi odstavek 20. 0dlena). Ustanovitelj sodeluje tudi pri upravljanju zavoda, saj zavod upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja, ki ga med drugim sestavljajo predstavniki ustanovitelja (prvi in drugi odstavek 29. 0dlena).
Dejavnost kolektivne organizacije
Med strankami je sporno zlasti, ali se z izdajo novega oziroma dodatnega dovoljenja, s katerim se repertoar kolektivne organizacije raz61iri na nove vrste avtorskih pravic, spremeni tudi dejavnost kolektivne organizacije. Revident namre0d svoj pravni interes za udele7ebo v postopku izdaje novega oziroma dodatnega dovoljenja za kolektivno uveljavljanje pravic primarno opira na stali610de, da se z izdajo tak61nega dovoljenja spremeni dejavnost kolektivne organizacije, za spremembo dejavnosti zavoda pa naj bi se zahtevalo soglasje njegovega ustanovitelja.
Upravno sodišče je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ugotovilo, da ta ugovor ne drži že zato, ker 4. člen ZKUASP kolektivno organizacijo opredeljuje kot pravno osebo, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je na podlagi pooblastila imetnika pravic ali tega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina in glavna dejavnost.<sup>5</sup> Nič drugače ne določa 16. člen ZKUASP, ki opredeljuje dejavnost kolektivne organizacije.<sup>6</sup> Na njen repertoar, to je na seznam seznam avtorskih del, na katerih kolektivna organizacija ali neodvisni subjekt upravljanja upravlja avtorske pravice (deveta alineja 3. člena ZKUASP), se nanaša le 1. točka prvega odstavka 16. člena, ki določa, da kolektivna organizacija v okviru svoje dejavnosti dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe. Ne iz opredelitve kolektivne organizacije, ne iz opredelitve njene dejavnosti torej ne izhaja, da bi sprememba repertoarja lahko pomenila tudi spremembo dejavnosti. Da gre za dve različni zadevi, nakazuje tudi prvi odstavek 21. člena ZKUASP, ki ureja obvezno vsebino statuta in ki evidentno ločuje med dejavnostjo kolektivne organizacije (2. točka) na eni strani ter vrstami avtorskih del in vrstami avtorskih pravic, ki jih kolektivna organizacija upravlja na teh delih (6. točka), torej njenim repertoarjem, na drugi.
Takšno razlago potrjuje tudi obrazložitev predloga ZKUASP<sup>7</sup> k 16. členu, iz katere izhaja, da predlog zakona v 4. členu, kjer opredeljuje pojem "kolektivna organizacija" določa, da je lahko edina dejavnost kolektivne organizacije kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, v 16. členu ZKUASP pa je naveden skup poslov, ki jih lahko kolektivna organizacija opravlja v okviru svoje edine dejavnosti. Glede na vse navedeno ni dvoma, da sprememba repertoarja ne more pomeniti spremembe dejavnosti kolektivne organizacije. Ta je in ostaja kolektivno upravljanje, ne glede na to, koliko pravic ali njihovih kategorij se na tak način upravlja, in ne glede na to, koliko dovoljenj ima posamezna kolektivna organizacija izdanih. Tudi če eno izmed njih preneha, ostaja dejavnost kolektivne organizacije še zmeraj nespremenjena. Upravljanje kolektivne organizacije
Po prvem odstavku 6. člena ZZ se določbe tega zakona, torej tudi 29. člen ZZ, ki se nanaša na sodelovanje ustanoviteljev pri upravljanju zavoda, uporabljajo (le), če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Upravljanje zavoda, ki je kolektivna organizacija, pa je v ZKUASP, kot pravilno ugotavlja že Upravno sodišče, urejeno drugače. Njegov 22. člen namreč določa, da se, ne glede na zakone, ki urejajo statusno obliko pravne osebe, ki je kolektivna organizacija (v tem primeru torej ne glede na ZZ), za njeno upravljanje uporabljajo določbe tega zakona (prvi odstavek). Po tem zakonu pa so organi upravljanja kolektivne organizacije skupščina, poslovodstvo in nadzorni odbor (drugi odstavek). Nosilci upravljavskih upravičenj zavoda, ki je kolektivna organizacija, torej niso (več) ustanovitelji, ampak navedeni organi upravljanja.
Vrhovno sodišče na tem mestu še pojasnjuje, da upravljanja kolektivne organizacije, ki je urejeno v V. poglavju ZKUASP, ni mogoče enačiti z upravljanjem avtorske in sorodnih pravic, ki je dejavnost te organizacije v smislu 16. člena ZKUASP. Upravljanje kolektivne organizacije zato tudi ni vezano na vrste pravic, ki jih ta na podlagi dovoljenj(a) kolektivno upravlja, ampak na njeno statusno obliko. Za slednjo je v prvem odstavku 15. člena ZKUASP predpisana tudi posebna statusno pravna oznaka (k. o.).
Očitno je sicer, da je upravljanje kolektivne organizacije v ZKUASP urejeno na način, ki je značilnejši za statusne oblike društev in zadrug kot za zasebne zavode. Vendar pa ne ZKUASP, ne Direktiva 2014/26/EU od organizacij za kolektivno upravljanje ne zahtevata, da privzamejo specifično pravno obliko. Nasprotno, kot izhaja že iz uvodne izjave 14 navedene direktive, te organizacije v praksi poslujejo v različnih pravnih oblikah, kot so združenja, kooperative ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki jih imajo pod nadzorom ali v lasti imetniki avtorske in sorodnih pravic ali subjekti, ki jih zastopajo. Če upravljanje statusne oblike, ki jo privzame kolektivna organizacija, ni v skladu z ureditvijo upravljanja kolektivne organizacije iz ZKUASP, to zato lahko pomeni le, da ga je treba prilagoditi določbam slednjega, tudi če je to drugačno oziroma nekoliko neznačilno za statusno obliko, v kateri je bila kolektivna organizacija ustanovljena.
Vsega navedenega o upravljanju kolektivne organizacije ne zanika niti revident, ki svoje očitke gradi predvsem na hipotezi, da odločitev o spremembi repertoarja ni akt upravljanja, o katerem bi glede na specialne določbe ZKUASP odločala skupščina. Ta ugovor pa po presoji Vrhovnega sodišča ni utemeljen. Skupščina kot eden izmed organov upravljanja kolektivne organizacije je tista, ki odloča o spremembi statuta (prva alineja prvega odstavka 25. člena ZKUASP), statut pa mora po izrecni določbi 6. točke prvega odstavka 21. člena ZKUASP določati tudi vrste avtorskih del in vrst avtorskih pravic, ki jih kolektivna organizacija upravlja na teh delih.
ZKUASP je v tem pogledu popolnoma usklajen z Direktivo 2014/26/EU, ki določa, da bi pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine, ki jih upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic, morala določiti skupščina članov te organizacije, če te pravice niso določene že v njenem statutu ali predpisane v pravu (drugi odstavek uvodne izjave 19), in da je skupščina članov organizacije za kolektivno upravljanje tista, ki odobri vse spremembe statuta (člen 8(3)). Vrhovno sodišče ob tem zgolj pripominja, da Direktiva 2014/26/EU tudi sicer ne ureja upravljavskih upravičenj ustanoviteljev pravnih oseb, ki kasneje postanejo kolektivne organizacije, ampak zahteve, potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja upravljanja avtorske in sorodnih pravic s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, in zahteve za večozemeljsko licenciranje s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic za pravice avtorjev za glasbena dela za spletno uporabo (člen 1). Njen namen je zagotoviti usklajevanje nacionalnih pravil v zvezi z dostopom do dejavnosti upravljanja avtorske in sorodnih pravic, ki jih opravljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, načini njihovega vodenja ter okvirom nadzora nad njimi (uvodna izjava 8).
Stranka z interesom je zavod in kot taka pravna oseba (4. člen ZZ), ki lahko opravlja procesna dejanja v upravnem postopku, med drugim tudi vloži vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje. Ob tem pa zavod v času, ko ima status kolektivne organizacije, glede na vse zgoraj navedeno ni zastopan po svojem direktorju, kot to določa 31. člen ZZ, ampak ima poslovodstvo, ki ga glede na specialno določbo drugega odstavka 26. člena v zvezi s 22. členom ZKUASP zastopa in predstavlja. Pogoj za izdajo dovoljenja iz 12. točke drugega odstavka 13. člena ZKUASP
Kot že pojasnjeno, je po 12. točki drugega odstavka 13. člena ZKUASP vlogi za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic med drugim treba priložiti tudi sklep oseb, ki imajo upravljavske pravice, v skladu z zakoni, da soglašajo z vlogo za izdajo dovoljenja in se za čas statusa kolektivne organizacije odpovedujejo upravljavskim pravicam v pravni osebi v korist članov kolektivne organizacije.
Po presoji Vrhovnega sodišča navedene zakonske določbe ni mogoče razlagati drugače, kot je to storilo Upravno sodišče, in sicer, da je navedeni sklep oziroma soglasje treba priložiti le vlogi za izdajo prvega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, na podlagi katerega pravna oseba postane kolektivna organizacija. Ko pa je že organizirana v tej obliki in so nosilci upravljavskih upravičenj v njej njeni organi upravljanja iz 22. člena ZKUASP, pa ta določba ni več uporabljiva, saj se člani skupščine (pa tudi osebe v njenem poslovodstvu in nadzornem odboru) svojim upravljavskim pravicam v zgoraj navedenem smislu logično ne morejo odpovedati.
V takem primeru je pogoj iz 12. točke drugega odstavka 13. člena ZKUASP implicitno vsebovan že v 1. točki iste določbe, po kateri se vlogi priloži statut. Tak statut mora namreč v primeru, če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del ali različne pravice različnih imetnikov pravic, določiti tudi način upravljanja, ki zagotavlja, da vsaka kategorija imetnikov pravic odloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske pravice na njihovih delih in o skupnih vprašjih kolektivnega upravljanja avtorskih pravic (drugi odstavek 21. člena ZKUASP).
Ko je dovoljenje enkrat izdano oziroma ko postane pravnomočno, obstoj sklepa oziroma soglasja iz 12. točke drugega odstavka 13. člena ZKUASP ne more več vplivati na opisano upravljavsko strukturo kolektivne organizacije. Ta je določena z zakonom in že na njegovi podlagi velja za vse pravne osebe s statusom kolektivne organizacije, ne glede na to, kdaj (pred ali po uveljavitvi ZKUASP) in kako (zakonito ali ne) so tak status pridobile. Veljala bi v primeru, če bi bilo dovoljenje za kolektivno uveljavljanje pravic, s katerim bi pravna oseba pridobila tak status, na podlagi ZKUASP izdano nezakonito, npr. brez prilog iz drugega odstavka 13. člena ZKUASP, pa bi vseeno postalo pravnomočno, in veljajo tudi v primeru, ko je kolektivna organizacija tak status pridobila na podlagi ZASP, torej drugega zakona, ki za njegovo izdajo ni določal enakih pogojev kot ZKUASP. Uskladitev obstoječih kolektivnih organizacij z ZKUASP
Po ZKUASP, s katerim so določbe ZASP, na podlagi katerih je stranka z interesom pridobila status kolektivne organizacije, prenehale veljati (prvi odstavek 87. člena ZKUASP), se je morala kolektivna organizacija, ki je že imela dovoljenje za kolektivno upravljanje, uskladiti z določbami tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve (prvi odstavek 81. člena ZKUASP). ZKUASP torej ni nameraval vzpostaviti dveh različnih pravnih oblik kolektivnih organizacij - prvih, ki so dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic pridobile po ZASP, in drugih, ki so ga na podlagi ZKUASP. Njihova temeljna statusna pravila in upravljavsko strukturo je uredil enotno, pri čemer je kot pravno posledico opustitve uskladitve z določbami ZKUASP v navedenem roku določil ukrepe iz 72. člena ZKUASP (tretji odstavek 81. člena ZKUASP).
Tudi če držijo revidentove navedbe, da se stranka z interesom ni nikoli uskladila z ZKUASP, to po obrazloženem torej ne more pomeniti, da določbe ZKUASP, konkretno o pristojnostih skupščine, zanj ne veljajo, ampak kvečjemu, da lahko pristojni organ zaradi tega ukrepa na podlagi iz 72. člena ZKUASP. Tak nezakonit položaj, ki bi nastal zaradi opustitve obveznosti uskladitve z določbami ZKUASP, pa ne more biti podlaga za uveljavljanje pravic.
Glede na to da je jedro spora (ne)priznanje lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje, ta postopek tudi ni namenjen uveljavljanju posegov v pravice (revident uveljavlja kršitev 2., 33., 42. in 74. člen Ustave, 11. člen EKČP in 1. člena njenega Prvega protokola), do katerih naj bi domnevno prišlo z navedeno zakonsko ureditvijo, veljavno od leta 2016. Revident je zatrjeval, da naj bi do posega v te pravice prišlo zaradi spremembe dejavnosti, ki se po presoji Vrhovnega sodišča ni spremenila. Zato je neutemeljen tudi revizijski očitek, da bi se z izdajo vsakega nadaljnjega dovoljenja njegove pravice še bolj omejevale - obseg omejitev pravic je namreč določen z ZKUASP in ostaja isti ne glede na obseg repertoarja.
V prvem odstavku določa, da kolektivna organizacija v okviru svoje dejavnosti: 1. dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe; 2. se v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena tega zakona; 3. objavlja skupne sporazume in obvešča uporabnike o veljavnih tarifah; 4. sklepa in objavlja sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami; 5. nadzoruje uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja; 6. uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje; 7. dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev; 8. izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in 9. uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predloži avtorjem račun.
Predlog Vlade Republike Slovenije, EVA: 2016-2130-0073, št. 00726-11/2016/13, z dne 14. 4. 2016 (prva obravnava).
Revident v tem smislu izpostavlja npr. pravico do likvidacijske mase, spremembo akta o ustanovitvi in registrske vpise, kot pravna pravila, ki naj bi bila prekršena, pa navaja še 17. (spremembo imena ali sedeža), 51. (statusno spremembo v smislu družitve, delitve ali organizacije kot podjetje), 52. (povezovanje zavodov v skupnosti ) in 54. člen ZZ (prenehanje zavoda). Vendar pa nič od navedenega ni relevantno za obravnavani primer.