Jedro

Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno za postopek izvršbe po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine stečajnega upnika zoper dolžnika, ki ima sedež v drugem kraju kot stečajni upnik.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da Temeljno sodišče v X ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo zadeva odstopljena Temeljnemu sodišču v Y kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo v kateri navaja, da se pritožuje iz razloga bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se določi kot krajevno pristojno Temeljno sodišče v X, enota v X. Pri tem se sklicuje na pristojnost po 63. čl. ZPP po katerem pristojnost spada med atrakcijske pristojnosti, saj že tekoči stečajni postopek pritegne nase spore, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Stečajni dolžnik je vložil predlog za izvršbo po 21. čl. ZIP in sicer zahteva izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu. Po določilu 194. čl. ZIP je za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je enota službe, ki vodi dolžnikov račun. Sodišče prve stopnje se je glede na to določilo pravilno izreklo za krajevno nepristojno. Zmotno je zato stališče, da je potrebno uporabiti 63. čl. ZPP. Nadalje pa v primeru ugovora postopek v zvezi z njim ureja 55 a člen ZIP. Po določbi drugega odst. tega člena pa v primeru, če se sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, razveljavi sodišče, pri katerem je bil vložen ugovor, sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba in opravljena dejanja, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ali pa če za to ni krajevno pristojno, pošlje zadevo pristojnemu sodišču. Določbe o izključni krajevni pristojnosti za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom (63. čl. ZPP) bi sodišče uporabilo le v primeru, da pride do pravdnega postopka.

Neutemeljeno pritožbo je glede na navedeno sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po 2. točki 380. čl. ZPP v zvezi z 14. čl. ZIP.