Jedro

Če (določeni) zazidalni načrt ne predvideva nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov, je zahtevek stranke za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši neutemeljen.

Izrek

1. Tožba A.V. se zavrže. 2. Tožba I.V. se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja - odsek za upravne zadeve občine je z odločbo z dne 3.12.1991 zavrnil zahtevo I. in A.V. za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši velikosti 5,60 m x 7,00 m na zemljišču parc. št. 811. Z navedeno odločbo je upravni organ ugotovil, da lokacija prizidka velikosti 5,60 x 7,00 m kot ga želita stranki, ni v skladu z zazidalnim načrtom, ker je na tej lokaciji predvidena gradnja atrijske stanovanjske hiše, katera pa je že zgrajena v velikosti 10,50 x 12,00 m. Pritožbo obeh pritožnikov zoper navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje z odločbo z dne 27.1.1992 zavrgel kot prepozno. Zoper to odločbo o zavrženju se je pritožil le I.V..

Tožena stranka je z odločbo z dne 9.12.1993 pod točko 1 odločbo o zavrženju v delu, ki se nanaša na I.V., odpravila, pod točko 2 pa pritožbo I.V. zoper odločbo z dne 3.12.1991 zavrnila. Ugotovila je, da je bila vročitev prvostopenjske odločbe z dne 3.12.1991 I.V. opravljena nepravilno. Navedeno kršitev pravil postopka je popravila tako, da je sprejela pritožnikovo pritožbo kot pravočasno in je o njej odločala. Pod točko 2 pa jo je nato iz meritornih razlogov zavrnila. Svojo odločitev je oprla na ugotovitev, da leži sporna parcela v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu (Uradni vestnik, št. 11/66 in Uradni list SRS, št. 22/75). Nadalje je ugotovila, da zazidalni načrt velja na podlagi zakonskih določb 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), kar izhaja iz odloka o ugotovitvi usklajenosti zazidalnih načrtov in urbanističnih redov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 11/87 in 19/87). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi nadalje ugotovila, da navedeni zazidalni načrt ne predvideva na tem območju nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov in zato je odločitev organa prve stopnje o tem, da se zahtevek zavrne, utemeljena.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je odločitev tožene stranke formalistična, daleč od življenjskih resnic in že veliko let obstoječega dejanskega stanja v naravi. Pravilno in povsem drugače je po njenem mnenju na stvar gledala projektantska organizacija, ki je tožeči stranki izdelala lokacijsko dokumentacijo z dne 5.4.1991 št. 88/91 in načelno dovolila gradnjo prizidka, resda sicer v manjšem tlorisu. To vsekakor pomeni, da je možno, seveda ob ustrezni in pravilni interpretaciji predpisov, dovoliti tožnikoma izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka k njuni stanovanjski hiši. Tožnika nadalje dvomita v veljavnost zazidalnega načrta, ker je po njunem mnenju prastar. Menita tudi, da se že zgrajeni prizidek lepo vklaplja v okolje, nikogar ne moti, zato toliko manj more motiti upravni organ.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri odločitvi iz izpodbijane odločbe iz enakih razlogov kot jih je navedla v odločbi. Sodišče je tožbo, ki jo je vložila A.V. zavrglo iz razlogov 4. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih. Namreč, A.V. se je zoper odločbo organa prve stopnje z dne 27.1.1992 pritožila prepozno in zato je bila njena pritožba zavržena. Po 7. členu zakona o upravnih sporih se sme upravni spor sprožiti le zoper upravni akt druge stopnje. Tožnica ni izkoristila rednega pravnega sredstva v upravnem postopku, zato tudi ne more sprožiti upravnega spora.

Tožbo, ki jo je vložil I.V., je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik v tožbi ne navaja, iz katerih zakonskih razlogov naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita. Tožnik le dvomi v veljavnost zazidalnega načrta, ki je pravna podlaga za odločitev v tej zadevi iz razlogov, ker naj bi šlo za "prastari" zazidalni načrt, zaradi česar naj ne bi več veljal. Te pritožbene navedbe sodišče ne sprejema. Uporaba citiranega zazidalnega načrta je podaljšana do sprejema novih predpisov o urejanju prostora, kot to določa 3. člen zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90). Navedeni zazidalni načrt ne predvideva na tem območju nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov, zato organ prve stopnje ni mogel ugoditi zahtevi tožeče stranke in ji dovoliti predvideno gradnjo, saj bi bila le-ta v nasprotju z veljavnim zazidalnim načrtom. Tudi dejstvo, da je prizidek že zgrajen in tudi subjektivna ocena tožeče stranke, da prizidek ne moti sosedov in se lepo vklaplja v prostor, ne moreta spremeniti pravilnega zaključka tožene stranke, da prizidek ni v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita in pravilno utemeljena. Sodišče je tožbo I.V. zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).