Jedro

Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Ker je imela tožena stranka v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti podlago za "porušitev ... mejnega zidu dovozne rampe", očitano dejanje ni samovoljno in protipravno, ter ne predstavlja motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi: 1./ ugotovilo, da so toženci motili tožečo stranko v posesti zidu na dovozni rampi, na naslovu 10, Ljubljana, parc. št. 225/8, vl. št. 2927 in parc. št. 228/2, vl. št. 1546, obe k.o., s tem, da so ga 9.11.2000 porušili; 2./ tožencem naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja in 3./ jim v bodoče prepovedalo posegati v posest tožeče stranke. Sodišče je tožeči stranki naložilo, da mora tožencem v osmih dneh povrniti 128.687,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.12.2000 dalje; predlog za izdajo začasne odredbe pa je zavrnilo. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti, vendar pa je napačno ocenilo, da III. in IV. točka pogodbe dovoljujeta rušitev spornega zidu. Četrti člen govori le o obveznostih tožencev; tožeča stranka pa lahko vsak trenutek tožencem samovoljno odpusti izvršitev kakšne zaveze, saj gre za izpolnitev v njeno korist. Tudi v gradbenem dovoljenju ni govora o rušitvi dovozne rampe. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, kdo ima posest spornega zidu in da je posest zakonita. Napačno pa je ugotovljeno, da sporni poseg ni bil protipraven oz. samovoljen. Iz dopisov, ki so vloženi v spis, je razvidno, da je tožeča stranka od pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti odstopila (poziv z dne 7.7.2000), zahtevala vrnitev v prejšnje stanje in takojšnje prenehanje s posegi v svoje nepremičnine. Sporni poseg je bil zato protipraven. Da bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, bi moralo biti v istem postopku kot predhodno vprašanje rešeno vprašanje (ne)obstoja pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti. Toženci so tudi samovoljno prekinili napeljavo odvoda meteornih voda pri tožeči stranki ter strelovod. Zaradi vsega navedenega tožeča stranka sklep izpodbija tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega od stavka 339. člena ZPP, saj sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih; razlogi, ki so navedeni pa so nejasni in sami s seboj v nasprotju. Pritožnica še navaja, da pritožba zoper sklep o začasni odredbi temelji na istih navedbah, dejstvih in dokazih. Zaradi navedenega pa predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlaga tudi spremembo sklepa o začasni odredbi tako, da se slednja izda. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijani sklep vsebuje obsežne razloge o vseh odločilnih dejstvih, le-ti so jasni, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo vsebini listin oz. zapisnikov o izpovedbah v postopku. Sklep je torej mogoče preizkusiti, tako da očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v smislu določbe drugega odstavka 350. člena ZPP tudi ni našlo kakšne od preostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi so določbe 424. do 430. člena ZPP o postopku v pravdah zaradi motenja posesti in določbe 77. do 81. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR; Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90). V sporih zaradi motenja posesti je obseg obravnave začrtan s tožbenim zahtevkom. Ker je predmet tožbenega zahtevka le motenje, ki naj bi ga toženci storili s tem, ko so "porušili nosilni zid na dovozni rampi, se višje sodišče s pritožbenimi navedbami o prekinitvi odtoka meteornih voda in o prekinitvi strelovoda ni ukvarjalo, saj za odločitev o tožbenem zahtevku niso bistvenega pomena. Poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik stvari; vprašanja, ali je bila posest res motena, in vprašanja, ali je toženec tisti, ki je posest motil, je v postopkih zaradi motenja posesti treba obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Vsa omenjena vprašanja je sodišče prve stopnje v obravanavni zadevi razčistilo natančno in popolno ter pri tem pravilno uporabilo materialno pravo. Ker v postopku pred sodiščem prve stopnje (kot tudi v pritožbi) niso bila sporna vprašanja obstoja posesti in storitve očitanega dejanja (torej, da je bilo dejanje res storjeno in da so ga storili toženci), se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali je očitano dejanje samovoljno in protipravno. Pri tem se je sodišče pravilno oprlo predvsem na besedilo pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti (priloga B4 v spisu), ki sta jo pravdni stranki sklenili 25.10.1999. Pritožbena trditev, da bi moralo sodišče kot predhodno vprašanje rešiti vprašanje (ne)obstoja pogodbe, je zmotna. Pogodba, ki ni bila razvezana oz. razveljavljena, namreč pogodbeni stranki veže. Tožeča stranka šele v pritožbi zatrjuje, da je sprožila postopek za razveljavitev pogodbe. Do odločitve v tistem postopku pa pogodba velja in tožeča stranka od nje ni mogla enostavno enostransko odstopiti. Zmotne so tudi trditve, da je sodišče napačno razumelo besedilo sporne pogodbe. Iz besedila pogodbe povsem jasno izhaja, da se ustanavlja služnost souporabe že obstoječega dovoza iz javne ceste (III. člen) in da bodo toženci porušili in nadomestili mejni zid dovozne rampe ter deloma razširili dovozno rampo v delu izmika v podzemno garažo (IV. člen).