Up-448/00 - 5

7. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 17. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Upr 7/99 z dne 27. 10. 2000 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper Mnenje zdravniške komisije pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Koper, št. 220000-1997-645 z dne 30. 3. 1998 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je v sporu o pristojnosti z izpodbijanim sklepom odločilo, da je za odločanje o pritožnikovem predlogu za varstvo z Ustavo zajamčenih pravic zaradi nezakonitega dejanja - mnenja zdravniške komisije prve stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, št. 220000-1997-645 z dne 30. 3. 1998, pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Pritožnik meni, da sme navedeno sodišče odločati le v sporih iz štirih področij socialne varnosti, ko je tožba vložena zoper organ, ki je izdal dokončno odločbo. To sodišče naj zato ne bi moglo nuditi sodnega varstva na podlagi zahtevka za varstvo z Ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pa tudi sporno mnenje zdravniške komisije naj ne bi bilo dokončen akt, zoper katerega se lahko poda tožba pred obravnavanim sodiščem. Pritožnik zato predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča in ugotovi, da se mu z izpodbijanim mnenjem zdravniške komisije kršijo človekove pravice ter to mnenje odpravi in samo odloči o pravici do pravičnega zadoščenja in o pravici do povrnitve škode, ki mu je bila povzročena.

2.Po ustaljeni ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Po stališču Vrhovnega sodišča je za odločanje o pritožnikovem zahtevku pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je pritožnik sprožil spor proti mnenju zdravniške komisije I. stopnje zaradi uveljavljanja pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela do dneva, ko bi postala odločba o ugotovitvi njegove invalidnosti pravnomočna, kar je spor o pravici iz zdravstvenega zavarovanja, in odločanje o takšni pravici ni v pristojnosti okrožnega sodišča kot sodišča s splošno pristojnostjo in ne v pristojnosti upravnega sodstva, temveč je v pristojnosti specializiranega socialnega sodišča.

3.Ustava v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Po 97. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju ZS) izvajajo v Republiki Sloveniji sodno oblast sodniki na sodiščih s splošno pristojnostjo, na specializiranih sodiščih, ustanovljenih za zadeve z določenih pravnih področij, pa se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena. V sporu o pristojnosti med nižjimi sodišči odloča Vrhovno sodišče (5. točka 106. člena ZS). Pri svojem odločanju sme v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZS upoštevati ureditev podobnih primerov, če se zadeve ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave ne daje pravice do točno določene oblike sodnega varstva, zato je pritožniku sodno varstvo zagotovljeno tudi ob stališču izpodbijanega sklepa. Več od tega pa 23. člen Ustave ne zagotavlja. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča zato ne temelji na z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Ustavna pritožba je v tem delu očitno neutemeljena.

4.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-53/96 z dne 24. 4. 1997 sprejelo v izjemno predčasno obravnavo ustavno pritožbo istega pritožnika z dne 1. 4. 1997, ki jo je vložil zoper ravnanje (mnenje) zdravniške komisije I. stopnje pri Območni enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kopru, izdano 11. 3. 1997 in z odločbo št. Up-53/96 z dne 28. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 77/98 in OdlUS VII, 238) med drugim ugotovilo, da so bile z navedenim ravnanjem (mnenjem) zdravniške komisije pritožniku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, saj je poseglo v njegovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. V delu, v katerem se je ustavna pritožba nanašala na kršitev pravice do povrnitve škode in na določitev odškodnine s strani Ustavnega sodišča, je sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

5.Za vložitev ustavne pritožbe zoper mnenje zdravniške komisije z dne 30. 3. 1998, ki ga pritožnik izpodbija s to ustavno pritožbo, četudi obravnavano kot domnevno nezakonito ravnanje zdravniške komisije I. stopnje, niso izpolnjene procesne predpostavke po ZUstS. Po 52. členu navedenega zakona se ustavna pritožba vloži v 60 dneh, ta rok pa je bil ob vložitvi ustavne pritožbe dne 27. 12. 2000 že močno prekoračen. O ustavni pritožbi, ki je vložena po preteku roka, Ustavno sodišče odloča le v posebno utemeljenih primerih in na predlog pritožnika.

Pritožnik v tej ustavni pritožbi takšnega predloga ni podal.

Ustavno pritožbo je bilo treba v tem delu zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan