Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik socialne denarne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
Kolikor tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa je ugotoviti, da gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
Tožba se zavrne.
Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP z dne 26. 9. 2014. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi znižanja preživnine svoji mladoletni hčeri A.A.. Na poziv organa za BPP je dodatno pojasnil, da je njegova mesečna preživninska obveznost okoli 220,00 EUR, svojih preživninskih obveznosti pa od leta 2010 zaradi brezposelnosti ni mogel več izpolnjevati. Organ je svojo odločitev oprl na 8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ugotovitev, da tožnik ni poravnal svojih zapadlih preživninskih obveznosti do dneva vložitve prošnje, po presoji tega organa pa tudi ni izkazal okoliščin, na katere ni imel vpliva in zaradi katerih brez lastne krivde ni mogel v celoti ali vsaj delno poravnati svojih preživninskih obveznosti. Po oceni organa daljše obdobje brezposelnosti in redno prejemanje denarne socialne pomoči nista okoliščini, ki tožnika razbremenjujeta do te mere, da ne bi vsaj delno poravnaval svoje mesečne preživninske obveznosti do svoje mladoletne hčere. Tožnik namreč v svoji prošnji ni navedel okoliščin ali predložil dokazil, da zaradi zdravstvenih razlogov, invalidnosti, starosti ali drugih razlogov, na katere nima vpliva, ni zmožen pridobiti vsaj občasne zaposlitve oz. zaposlitve s krajšim delovnim časom.
Tožnik v tožbi navaja, da bi bilo njegovo socialno stanje zaradi daljšega obdobja brezposelnosti kljub prejemanju redne denarne socialne pomoči (skupaj z ženo v mesečni višini 397,83 EUR) ob plačevanju preživnine ogroženo. Denarna socialna pomoč ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Zato meni, da je upravičen do dodelitve BPP. Zapadlih obveznosti iz naslova preživnine pa tudi ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Kljub pravnomočnima sodbama v 15 letih od dolžnikov namreč ni prejel zapadlih terjatev v skupni višini več kot 1,8 milijonov EUR glavnice, kar vpliva na njegovo zdravstveno stanje. Organ ni upošteval, da je v Republiki Sloveniji preko 115 tisoč brezposelnih oseb, in da ne invalidnost in starost nista vzrok, da ni niti občasne zaposlitve oz. zaposlitve s krajšim delovnim časov. Iz obvestila Javnega jamstvenega preživninskega in invalidskega sklada RS (v nadaljevanju JJPIS) o stanju odprtih terjatev na dan 18. 6. 2014 izhaja, da je ta sklad priznal pravico do nadomestila preživnine za njegovo hči A.A. in izplačal zakoniti zastopnici nadomestilo v višini 2.072,20 EUR, zoper tožnika pa vodi kazenski postopek. V dokazne namene se tožnik sklicuje na prošnjo za potrditev pravnomočne sodbe XI Pg 169/95, arbitražno odločbo SA 5.6. - 11/99 ter obvestilo JJPIS št. PS – 00212/2012/10. Sodišču predlaga, naj njegovi tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi.
Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik v prošnji za BPP izkazal pogoje za dodelitev BPP.
Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za BPP na podlagi druge alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Ob ugotovitvi, ki ni sporna, da tožnik (do dneva vložitve prošnje) nima poravnanih zapadlih preživninskih obveznosti, je organ namreč presodil tudi, da tožnik ni izkazal okoliščin, na katere ni imel vpliva in zaradi katerih brez lastne krivde ni mogel v celoti ali vsaj delno poravnati svojih preživninskih obveznosti.
Sodišče se z odločitvijo organa za BPP ter razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP strinja. Tožnik je namreč v prošnji za BPP navajal, da je brez dohodkov že celo desetletje ter da je prejemnik denarne socialne pomoči in da zato od približno leta 2010 ne plačuje preživnine, ker si denarja niti nima več kje izposoditi. V dopolnitvi prošnje po pozivu organa (v katerem ga je ta poučil, da mora, ker prosi za BPP za spor zaradi znižanja preživnine, glede na določbe druge alinee 8. člena ZBPP prošnjo dopolniti med drugim s podatki o času, ko je svojo preživninsko obveznost še izpolnjeval ter v kakšnem obsegu, in z navedbo okoliščin, zaradi katerih preživninskih obveznosti ni (redno) izpolnjeval), pa je navedel le še, da njegova mesečna preživninska obveznost znaša okoli 220,00 EUR ter da preživnine ne plačuje zaradi brezposelnosti, v zvezi s čemer je priložil tudi potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 19. 3. 2014, iz katerega izhaja, da se tožnik vodi v evidenci brezposelnih oseb od 29. 6. 2001. Tudi po presoji sodišča tožnik s podanimi navedbami in predloženim dokazilom ni izkazal, da svojih preživninskih obveznosti nima poravnanih zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Edina okoliščina, na katero kot razlog se je tožnik skliceval, da preživninskih obveznosti nima poravnanih, je dolgotrajna (glede na predloženo potrdilo 13-letna) brezposelnost. Vendar je očitno, da mu je bila preživninska obveznost v višini (kot sam navaja) približno 220,00 EUR za mld. hči, po uradnih podatkih rojeno leta … (izpis iz CRP v priloženem spisu št. Bpp 1440/2014), določena znotraj obdobja brezposelnosti, te obveznosti pa (po lastnih navedbah) ni poravnaval od približno leta 2010. Ob tem ko tožnik nobenega drugega razloga za neporavnane preživninske obveznosti kot brezposelnost niti na poziv organa ni navedel, ostajajo nepojasnjene okoliščine, zaradi katerih je tožnik prenehal poravnavati preživninske obveznosti. Te okoliščine, in da so te take, na katere nima vpliva, pa bi za to, da bi mu organ upravičenost do BPP lahko priznal, tožnik moral navesti in izkazati. Na njem je namreč bilo trditveno in dokazno breme. Pri tem pa sodišče še dodaja, da po zakonu za brezposelne štejejo dela zmožne osebe, ki so iskalci zaposlitve ter ki niso nezaposljive (8. in 9. člen Zakona o urejanju trga dela); kar pomeni, da brezposelne osebe, če ni posebnih okoliščin - in na nobeno v tej smeri se tožnik v postopku pred organom ni skliceval - zmorejo opravljati dela ter so iskalci zaposlitve ali drugega dela, ki ga lahko opravljajo tudi na drugi pravni podlagi, če pogodbe o zaposlitvi ni mogoče skleniti.
Tožnik je sicer organu za BPP predložil tudi odločbo z dne 1. 7. 2014, po kateri sta skupaj z ženo v času vložitve prošnje upravičena do denarne socialne pomoči v višini 397,83 EUR (od 1. 7. do 31. 12. 2014). Vendar tožnik organu v zvezi s tem ni ničesar pojasnil (ali gre za prvo ali dlje časa trajajoče prejemanje denarne socialne pomoči, kje so razlogi za to), tako da golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik denarne socialne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP.
Ob tem ko ZBPP v drugi alinei 8. člena upravičenost do BPP v sporih zaradi znižanja preživnine ureja kot izjemo glede na splošno ureditev pogojev v poglavju III. (členi 11 do 24), se tožnik tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Glede na drugo alineo 8. člena ZBPP tako v tožnikovem primeru ni mogoče (ob tem ko se finančnega položaja ne ugotavlja - četrti odstavek 11. člena ZBPP) ugotavljati, ali za priznanje BPP tožnik izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP.
Kolikor pa tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa sodišče dodaja, da gre za nedopustne tožbene novote. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik pa je tako možnost imel, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
Sklicevanje tožnika v tožbi na visoko stopnjo brezposelnosti v Sloveniji ter na oceno, da invalidnost in starost nista vzroka za to, da se ni mogoče zaposliti niti občasno oziroma s krajšim delovnim časom, pa predstavlja splošne in nekonkretizirane navedbe, s katerimi tudi ni mogoče izkazovati okoliščin, relevantnih v smislu druge alinee 8. člena ZBPP, celo če bi jih tožnik podal že v postopku pred organom za BPP.
Za nedopustne tožbene novote gre tudi pri sklicevanju tožnika na obvestilo JJPIS z dne 18. 6. 2014, iz katerega je razvidno, da JJPIS od tožnika terja vračilo do tedaj izplačanega nadomestila preživnine v višini 2.072,20 EUR (skupaj z obrestmi). Sicer pa navedeno obvestilo niti ne predstavlja dokazila, ki bi bilo relevantno za izkazovanje okoliščin, glede na katere je upravičenost do BPP mogoče priznati tudi za sodni postopek zaradi znižanja preživnine.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.