Jedro

V obravnavanem primeru se mejna obravnava ni vodila, kot določata ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, oziroma predpisan način vodenja mejne obravnave ne izhaja iz zapisnika, zato sodišče ne more zavrniti ugovora tožnikov, da nista podpisala le liste prisotnosti na mejni obravnavi, nikakor pa ne soglasja ali strinjanja s predlagano mejo, kot je sedaj razvidno iz skice in se ugotavlja v izpodbijani odločbi. Namreč zapisnik je sestavljen iz posebnega lista, na katerem je podpis tožnikov z datumom 14. 1. 2016, nikjer v zapisniku pa ni njune izjave, da soglašata s predlagano mejo. Na podlagi tako pomanjkljivega zapisnika mejne obravnave upravni organ ni mogel zaključiti, da sta tožnika podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, in posledično tudi ne, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, torej da je elaborat prestal preizkus po prvem odstavku 35. člena ZEN.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, Geodetske pisarne Mozirje, št. 02112-76/2016-3 z dne 7. 4. 2016 se v 1. točki izreka, v delu evidentiranja meje med parcelo 701 in 128/1 k.o. ... in 2. točki, v delu, kolikor na parcelacijo parcele 701 vpliva neurejena meja med parcelo 701 in 128/1 k.o. ..., odpravi in se zadeva vrne v tem obsegu istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena meja evidentira del meje parcele 701 tudi s sosednjo parcelo 128/1 (last tožnikov) v k.o. ...; v 2. točki izreka, da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ukinejo parcele 701, 702 in nastanejo nove 702/1 in 702/2; in v 3. točki izreka, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji obvezna priloga temu aktu. V obrazložitvi je navedel, da je A. vložila zahtevo za uvedbo postopka ter priložila elaborat, ki ga je po določilih Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje. Po preizkusu vloge na podlagi 35. in 51. člena ZEN je organ ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je preveril, ali je bila lastnikom parcel, katerih meja se je urejala, in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi ter pri tem ugotovil, da so bile navedene stranke na dan mejne obravnave vpisane kot lastniki v zemljiški knjigi. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 17. 12. 2015 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Ugotovila je tudi, da podatke o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. V obrazložitvi je zavrnil ugovore, ki jih pritožnika izpeljujeta iz urejene meje v letu 2006, ker je iz zapisnika nesporno razvidno strinjanje s potekom predlagane meje in sicer s podpisom zapisnika. Pojasnjuje, da pri reševanju zadeve ne more presojati razlogov za podano soglasje in podpis zapisnika glede na tretji odstavek 36. člena ZEN. V zvezi z ugovorom, da je bila meja že urejena, pa pojasnjuje, da se predlagana meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. To pomeni, da se v katastru kot urejena meja ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih katastra. Če pa pritožniki menijo, da katastrski podatki nimajo podlage v zbirki listin, lahko za ugotovitev in odpravo nepravilnosti sprožijo ustrezen postopek. Postopek ureditve meje je namenjen ureditvi meje v naravi na podlagi katastrskih podatkov in soglasja strank, ne pa urejanju lastninskopravnih razmerij, ki niso stvar tega postopka.

3. Tožnika v tožbi navajata, da se ne strinjata z evidentiranjem meje med parcelo 701 ter njuno. Drži, da sta bila na mejni obravnavi, prav tako drži, da sta se tega dne podpisala na list papirja, ki jima ga je dal v podpis geodet. Ne drži pa, da bi podpisala zapisnik mejne obravnave oziroma, da bi se strinjala s potekom mej, kot so bile vrisane v skico, ki je sestavni del elaborata. Poudarjata, da se zapisnik v tej obliki, kot je bil naknadno priložen k elaboratu ureditve meje sploh ni vodil. Na mejni obravnavi je bilo ves čas zatrjevano, da se ne bo nič spreminjalo oziroma, da bo meja še naprej potekala točno tako, kot je doslej, in da z novo odmero ne bo nikomur nič odvzeto oziroma ne bo nihče prikrajšan. V skici pa se je meja vrisala popolnoma drugače, kot je bila predlagana na kraju samem. Iz skice je razvidno, da so bili med mejama 701 in 128/1 postavljeni novi mejniki 6101, 6102, 6103 in 6104, ki so bili postavljeni globoko v parcelo 128/1, ki pripada tožnikoma. Tožnika se s takšno mejo nikoli ne bi strinjala in soglašala. Takoj, ko sta ugotovila, da so bili mejniki postavljeni popolnoma drugače, kot jima je bilo rečeno na mejni obravnavi, sta zahtevala novo meritev. S takšno meritvijo pa se upravni organ ni strinjal. Postavitev mejnikov je močno zmanjšala velikost njune parcele. O tem, da je bila meja postavljena v škodo tožnikov, lahko pove tudi priča, ki kosi parcelo že 30 let. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in zahtevata povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranke z interesom v tem postopku A.A, A. B.B., C.C., D.D., E.E., F.F. in G.G. na tožbo niso odgovorili.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa, da se kot urejena meja evidentira del meje parcele 701 k.o. ... s parcelo 128/1 k.o. ... Sodišče šteje, da tožnika izpodbijata odločitev organa le v obsegu, kolikor lahko z lastništvom parcele 128/1 izkažeta pravni interes.

8. Po prvem odstavku 35. člena ZEN je geodetska uprava dolžna, da po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je po preizkusu vloge po citiranem 35. členu ZEN organ ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev vloge.

9. Po prvem odstavku 32. člena ZEN je zapisnik sestavni del elaborata urejanja meje. Drugi odstavek 32. člena ZEN določa, da se v zapisniku mejne obravnave navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter vpiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister. Določen je s Pravilnikom, ki v petem odstavku 4. člena določa, da mora zapisnik mejne obravnave vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Iz zapisnika mejne obravnave mora biti nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev.

10. V obravnavanem primeru pa se mejna obravnava ni vodila, kot določata ZEN in Pravilnik, oziroma predpisan način vodenja mejne obravnave ne izhaja iz zapisnika, zato sodišče ne more zavrniti ugovora tožnikov, da nista podpisala le liste prisotnosti na mejni obravnavi, nikakor pa ne soglasja ali strinjanja s predlagano mejo, kot je sedaj razvidno iz skice in se ugotavlja v izpodbijani odločbi. Namreč zapisnik je sestavljen iz posebnega lista, na katerem je podpis tožnikov z datumom 14. 1. 2016, nikjer v zapisniku pa ni njune izjave, da soglašata s predlagano mejo. V točki 4.8 odstavek 6 zapisnika je navedeno, da se je uredil del meje med parcelo v postopku in parcelo 128/1 k.o. ... v lasti tožnikov v točkah 1005, 1009, 1007 in 1006, pri čemer pa ni izjave tožnikov v zvezi z opravljenim dejanjem in njunega soglasja k tako urejeni meji. Na podlagi tako pomanjkljivega zapisnika mejne obravnave upravni organ ni mogel zaključiti, da sta tožnika podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, in posledično tudi ne, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, torej da je elaborat prestal preizkus po prvem odstavku 35. člena ZEN.

11. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral upravni organ opraviti ponovni preizkus zahteve za evidentiranje urejene meje in v zvezi s stališčem sodišča ravnati po drugem odstavku 35. člena ZEN in pozvati vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje, da elaborat ureditve meje v določenem roku dopolni z zapisnikom o mejni obravnavi, ki bo sestavljen, kot določata ZEN in Pravilnik, kajti le tako sestavljen zapisnik omogoča preizkus izjave o strinjanju z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje (oziroma o nestrinjanju, ki terja od organa izvedbo naknadnega postopka).

12. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

13. Ker sta tožnika v tem upravnem sporu uspela, jima je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške jima je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Tožnika je ob vložitvi tožbe zastopal pooblaščenec, zato je odmerilo stroške v višini, ki tožnikoma gre, kolikor stranko zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik.