Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ob času vložitve predloga Samoupravne interesne skupnosti niso več obstajale, je predlog za vknjižbo pravilno zavrnjen. To, da pogodbi namesto razlastitve ni predloženo potrdilo upravnega organa, da pogodba nadomešča razlastitev, pa ni razlog za zavrnitev predloga.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vknjižbo družbene lastnine s pravico uporabe pri vl. št. 1007 k.o. ... v korist predlagatelja zato, ker predlagatelj ni predložil potrdila upravnega organa o tem, da pogodba, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis, res nadomešča razlastitev.
Proti sklepu se pritožuje D. in navaja, da do razlastitvenega postopka ni prišlo, ker je bila pogodba sklenjena namesto razlastitve. Upravni organ ni sodeloval. Pravni posel je sklenjen v skladu z zakonom, kar je potrdil tudi pristojni pravobranilec.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvega sodišča je pravilna, čeprav ne iz razlogov, iz katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vknjižbo. Ob času vložitve predloga namreč samoupravnih interesnih skupnosti ni bilo več (gl. Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi socialistične republike Slovenije, Ur. l. SRS št. 32-1706/89 z dne 2.10.1989 , čl. 11, čl. 12/4). Samoupravna komunalna skupnost oziroma Biro za urbanizem, ki naj bi jo zastopal, ni mogla biti predlagatelj v postopku vknjižbe, ker je tedaj ni bilo več. Predlog za vknjižbo je tako pravilno zavrnjen po določbi pravnega pravila paragrafa 104/1 točka 2 Zakona o zemljiških knjigah. To, da predlogu ni predloženo potrdilo upravnega organa, da pogodba nadomešča razlastitev, pa ni razlog za zavrnitev predloga. Noben predpis ne nalaga predložitve takega potrdila pri vpisu v zemljiško knjigo. V čl. 59 in 60 Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe je določeno, da je pristojni javni pravobranilec tisti, ki bdi nad pravilnostjo take pogodbe. Zemljiškoknjižno sodišče mora paziti le, ali je na pogodbi potrdilo pravobranilca v smislu čl. 59/2 citiranega zakona. V obravnavani zadevi je ta pogoj izpolnjen.
Morebitni dvomi zemljiškoknjižnega sodišča v pravilnost pogodbe so tedaj odveč.
Pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.