Jedro

Šteje se, da obstaja začasno in občasno delo študentov po 216. členu ZDR, čeprav je študent opravljal delo brez napotnice, če sicer obstajajo elementi tega razmerja, enako kot v primeru t.i. faktičnega delovnega razmerja (ki se priznava, če obstajajo elementi delovnega razmerja iz 16. člena ZDR, čeprav stranki nista sklenili PZ v pisni obliki).

Če je izkazano, da je dijak opravljal delo s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom, gre za delovni spor. Za spore, ki izvirajo iz dela študentov, je skladno z e točko 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za reševanje tega spora. Sklenilo je, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Novi Gorici.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je toženec pri tožeči stranki delal kot dijak in čeprav ni imel formalnega papirja - napotnice, iz vseh drugih okoliščin izhaja, da je delal preko organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakov in študentov. Toženec je plačilo za delo v oktobru 2003 prejel preko te organizacije. Zato je delovno sodišče pristojno za reševanje te zadeve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi

366. člena ZPP v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno zato, ker toženec v oktobru 2003, ko naj bi s svojim delom tožeči stranki povzročil škodo, ni imel napotnice Mladinskega servisa, preko katerega je kot študent opravljal delo za toženo stranko že vse od leta 1998. Zaradi tega je štelo, da tožeča stranka ni izkazala, da je toženec kot študent zanjo opravljal začasno oz.

občasno delo.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004) v e točki 1. odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnem delovnem sporu o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov. Dijaki in študentje opravljajo delo preko organizacij, ki so pooblaščene za posredovanje dela.

Napotnica je podlaga za opravljanje dela študenta in dijaka pri "delodajalcu", vendar pa obstoj napotnice ni pogoj za obstoj razmerja, ki ga ureja 216. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002). Po citirani določbi dijaki, ki so že dopolnili 15 let in študentje, lahko opravljajo začasno ali občasno delo tudi na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja. Toženec je pri tožeči stranki opravljal delo v okviru organiziranega delovnega procesa, vendar pri tožeči stranki ni bil v delovnem razmerju. Zaradi posredovanja Mladinskega servisa je bil toženec s tožečo stranko v posebnem civilnopravnem položaju, v katerem pa mu delovnoprocesno pravo zaradi nekaterih naveznih točk z delovnim razmerjem priznava položaj stranke v delovnem sporu. Te navezne točke so npr. delo pri delodajalcu, podrejenost redu, ki ga vzpostavlja delodajalec, dajanje nalog, plačilo za delo itd..

Delavec praviloma opravlja delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi; vendar pa obstoj pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za obstoj delovnega razmerja. To izhaja iz 4. odstavka 15. člena ZDR, ki določa, da na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi ne vpliva dejstvo, da stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi. Po 16. členu ZDR delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Zato se šteje, da obstaja začasno in občasno delo dijakov in študentov po 216. členu ZDR, čeprav je dijak ali študent opravljal delo brez napotnice, enako kot v primeru t.i. faktičnega delovnega razmerja iz 16. člena ZDR. Če je izkazano, da je dijak ali študent opravljal delo s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, gre za delovni spor. Za spore, ki izvirajo iz dela dijakov in študentov, je skladno z e točko 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo le na podlagi ugotovitve, da v oktobru 2003 toženec ni imel napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela dijakom in študentom. Ni pa ugotavljalo, ali so sicer obstajali elementi začasnega oz. občasnega dela dijaka oz. študenta pri toženi stranki s posredovanjem organizacije, ki se s tem ukvarja. To pa je bistveno za odločitev, ali je delovno sodišče za reševanje zadeve stvarno pristojno. Kot izhaja iz navedb tožeče stranke in listin v spisu, so elementi tega razmerja obstajali: kljub temu, da napotnice ni imel, je toženec kot študent pri toženi stranki opravljal delo po posredovanju Mladinskega servisa, to je organizacije, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja dela dijakom in študentom. Za to delo je tožeča stranka plačala tudi račun, ki ga je izstavil Mladinski servis. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.

Za sklep, s katerim se sodišče prve stopnje izreče za stvarno nepristojno, ne velja prepoved iz 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 (prepoved razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek). Ta se nanaša le na sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odloči o tožbenem zahtevku.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.