Jedro

Udeleženec je popolnoma nekritičen do dejstva, da so njegovi otroci iz prvega zakona bili vzgojno zanemarjeni, da je sin že mladoleten izvrševal kazniva dejanja in bil zato nastanjen v prevzgojnem domu, kadar je pobegnil, ga oče ni želel niti poiskati. Tudi njegova hči je pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja. Nihče od njegovih otrok iz prvega zakona tudi ni končal osnovne šole. Nič od navedenega ne kaže, da bi bil primeren za izvajanje rejniške dejavnosti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Kronologija postopka**

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je v sklepu II N X/2020 z dne 1. 4. 2021 izdalo začasno odredbo na podlagi določil prve alineje prvega odstavka 162. člena Družinskega zakonika (DZ) ter staršema, prvemu nasprotnemu udeležencu in drugi nasprotni udeleženki, začasno odvzelo otroke: mld. A. A., mld. B. B. in mld. C. C. ter jih namestilo v Krizni center za otroke v ... Sklenilo je, da stiki staršev z otroki v času veljavnosti začasne odredbe ne potekajo. Ugovora prvega in druge nasprotne udeleženka sta bila zavrnjena, odločitev je postala pravnomočna 21. 7. 2021. V sklepu z dne 20. 5. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog očeta prvega nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju udeleženec) za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se vsi trije otroci namestili pri njem v P. Pritožbi udeleženca in druge nasprotne udeleženke sta bili zavrnjeni. Odločitev je postala pravnomočna 21. 7. 2021. 2. Pred sodiščem prve stopnje trenutno poteka postopek za izrek ukrepa trajnejšega značaja – odvzem otrok staršem in njihova namestitev v zavod.

3. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje pod opr. št. II N X/2020 z dne 2. 6. 2021, s katero je odločilo o spremembi kraja namestitve otrok, tako da je mld. A, A. sedaj nameščena v eno rejniško družino, B. B. in C. C. pa v drugo. Lokacije namestitve otrok sodišče ni razkrilo in odločilo, da se stiki med starši in drugimi družinskimi člani z otroci do nadaljnjega ne izvajajo.

4. Takšno odločitev sodišča sta prvi nasprotni in druga nasprotna udeleženka kot tudi udeleženec izpodbijali z ugovori, ki so bili z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje zavrnjeni. Predmet pritožbenega postopka sta tokrat pritožbi prvega nasprotnega udeleženca in udeleženca zoper sklep o zavrnitvi njunih ugovorov zoper začasno odredbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II N X/2020 z dne 2. 6. 2021. **O pritožbenih navedbah**

5. Odločitev o zavrnitvi ugovorov zoper izdano začasno odredbo izpodbijata s pritožbo prvi nasprotni udeleženec in udeleženec iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vztrajata, da je v interesu otrok, da se jih namesti v varstvo in vzgojo očetu prvega nasprotnega udeleženca D. D., ki bi vse tri otroke sprejel v rejo in ima urejene bivalne razmere. Oče bo za otroke zagotovo bolje poskrbel kot tuja družina. Nikakor ne more biti v interesu otrok, da starši ne vedo, kje se nahajajo njihovi otroci in da so stiki med starši in otroci onemogočeni. Udeleženec v obrazložitvi pritožbe še navaja, da je sodišče namestilo otroke v različne rejniške družine, kar jim nikakor ne more biti v korist. Navaja, da od leta 2010, ko se je razvezal od prve žene, ne živi več s svojimi otroki iz prvega zakona. Zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da biva s hčerko, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Sklicuje se na mnenje Centra za socialno delo, ki ga je priložil vlogi z dne 1. 7. 2021, ki ne potrjuje očitkov, ki jih vsebuje obrazložitev izpodbijanega sklepa. Sodišče bi moralo odločitev o ukinitvi stikov med otroci, njihovimi starši in drugimi sorodniki podpreti s strokovnim mnenjem, česar pa do danes ni naredilo.

6. Na pritožbe sta odgovorila predlagatelj in udeleženec. Prvi je predlagal zavrnitev pritožb, udeleženec pa ponovil pritožbene navedbe.

**O utemeljenosti pritožb**

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. V pritožbenem postopku niti ni spora o okoliščini, da je škoda na telesnem in duševnem zdravju vseh treh otrok izkazana, ker jih je mati zanemarjala in dostikrat niti ni vedela, kje so. V družini je bilo prisotno nasilje in kazniva dejanja tako očeta kot matere, popolna pasivnost matere ob vrnitvi s prestajanja zaporne kazni ter zavračanje sodelovanja s strokovno službo. Zato so bili s prvo začasno odredbo otroci premeščeni v novo okolje brez posegov kateregakoli od družinskih članov, da bi se lahko čustveno in psihično umirili, ustalili ter začeli izgrajevati občutek varnosti. Ko se bo njihovo stanje ustalilo, bo mogoče postopoma vzpostavljati stike, vendar pa ne gre prezreti, da je pred sodiščem prve stopnje že v teku postopek za trajen odvzem otrok, v katerem bo sodišče tudi s pomočjo ustreznih izvedencev ugotavljalo, kako bodo odnosi med otroci, njihovimi starši in sorodniki potekali v bodoče. 9. Odločitev o zavrnitvi začasne odredbe, na podlagi katere bi bili vsi trije otroci nameščeni v rejo k udeležencu (dedku) v P. je pravnomočna od 21. 7. 2021. Kako so se razmere na podlagi katerih je bil predlog udeleženca za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen do danes spremenile, pritožnik ne pove.

10. Nemožnost namestitve vseh treh otrok pri eni družini je posledica nastanitvenih zmožnosti posamezne rejniške družine.

11. Udeleženec je popolnoma nekritičen do dejstva, da so njegovi otroci iz prvega zakona bili vzgojno zanemarjeni, da je sin E. E. že mladoleten izvrševal kazniva dejanja in bil zato nastanjen v prevzgojnem domu, kadar je pobegnil, ga oče ni želel niti poiskati. Tudi njegova hči F. F. je pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja. Nihče od njegovih otrok iz prvega zakona tudi ni končal osnovne šole. Nič od navedenega ne kaže, da bi bil primeren za izvajanje rejniške dejavnosti. Tega ne more spremeniti niti dopis centra za socialno delo, ki je bil izdelan na prošnjo Odvetniške družbe iz R. Razgovor, ki ga je center za socialno delo opravil 1. 4. 2021 z družino namreč ni bil namenjen ugotavljanju ali D. D. izpolnjuje pogoje za rejnika treh otrok. Odvetniška družba, ki udeleženca zastopa, sodišču tudi nikoli ni predlagala, naj pristojni center za socialno delo preveri, ali ima D. D. ustrezne pogoje, da bi postal rejnik svojih treh vnukov. Center za socialno delo, Enota ..., je namreč prejel anonimno prijavo v zvezi z družino D. D. zaradi zanemarjanja otrok. Ugotovili so, da otroci niso zanemarjeni, a da ima družina dolgove, zato so jim ponudili storitev Pomoč družini za dom z namenom načrtovanja odplačevanja dolgov. Vse zgoraj navedeno ne kaže, da bi bil udeleženec primeren rejnik za tri mladoletne otroke svojega sina.

12. Pritožbi se tako pokažeta kot neutemeljeni, zato ju je potrebno zavrniti in potrditi sklep v izpodbijani I. in III. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).