Jedro

Tožnik je v vtoževanem obdobju opravljal vsa dela delovnega mesta mojster zvoka, zato je, kljub temu, da je bil sicer formalno razporejen na drugo manj zahtevno delovno mesto, upravičen do plačila za delo na delovnem mestu mojster zvoka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se I. točka izreka glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 1. 8. 2008 do 12. 7. 2013 obračunati bruto razlike v plači med dejansko izplačano plačo in plačo za 36. plačni razred, od razlik plačati davke in prispevke ter tožniku plačati neto razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska od 16. dne v mesecu za prejšnji mesec do plačila.

Kar tožeča stranka zahteva več in drugače (razlike v plači od 13. 7. 2013 dalje ter obresti od mesečnih zneskov od 15. do 16. dne v mesecu za prejšnji mesec do plačila), se zavrne.“ V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 272,79 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 8. 2008 dalje plačati razliko med dejansko izplačano plačo in plačo za 36. plačni razred, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega posameznega mesečnega zneska od 15. dne v mesecu za prejšnji mesec dalje do plačila ter obračunati in plačati ustrezne pripadajoče davke in prispevke (I. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa z dne 14. 8. 2008, s katerim se spreminja pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 23. 12. 1994 ter zahtevek, da se tožniku določi delovno mesto ... - oblikovalec zvoka TV/RA produkcije VII/1 (M/Ž), ki je uvrščeno v VII/1. tarifni razred in 29. plačni razred brez napredovanja in da je tožena stranka v roki 8 dni dolžna tožniku predložiti v podpis novi aneks v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim se tožniku določi delovno mesto … -mojster zvoka (M/Ž), ki je uvrščen v VII/2. tarifni razred in 32. plačni razred brez napredovanj, za čas od 1. 8. 2008 dalje, sicer ga nadomesti ta sodba (II. točka izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka sodbe).

Zoper I. točko (ugodilni del) navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Protispisna je utemeljitev sodišča v 21. točki obrazložitve, da je A.A. navedel, da je tožnik prejemal dodatke zato, da bi se mu plača izboljšala. A.A. je namreč na zaslišanju izpovedal, da je tožnik dodatke prejemal zaradi povečanega obsega dela in večje odgovornosti ter da tožnik opravlja ista dela kot drugi oblikovalci zvoka v 29. plačnem razredu in da ima tožnik večje odgovornosti kot zaposleni, ki so razvrščeni v 25. plačni razred. Bolj zahtevno delo od tožnika opravljata le on sam in B.B. Ta priča ni izpovedala, da bi tožnik na terenu vodil večje projekte, kar ne izhaja niti iz pričanja tožnika. Tožnik je sodeloval pri večjih projektih, kar ni isto kot vodenje projektov. Tožnik ne opravlja del mojstra zvoka, na to delovno mesto pa ne more biti razporejen tudi zato, ker je tja razporejen njegov nadrejeni, ki vodi tudi tožnika.

Tožnik ne more biti upravičen do zneskov plače, ki še niso zapadli do dneva zaključka glavne obravnave, zato bi bila tožena stranka dolžna obračunati razliko v plači le od 1. 8. 2008 do 12. 7. 2013. Sodišče pa tudi ni odločilo, da je tožena stranka po plačilu davkov in prispevkov dolžna izplačati le neto zneske razlik v plači. Terjatev tožnika zapade 15. dne v mesecu, zato bi zamudne obresti lahko tekle šele od 16. dne v mesecu za pretekli mesec.

Tožnik je v odgovoru na pritožbo poudaril, da je odločitev sodišča v celoti pravilna. Navedba, da je na delovno mesto mojster zvoka z osnovnim 32. plačnim razredom razporejen tožnikov nadrejeni, predstavljajo novoto, saj tožena stranka tega do sedaj ni zatrjevala. Sicer pa to ne pomeni, da tožnik ne opravlja vseh zadolžitev delovnega mesta mojster zvoka.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpovedbo priče A.A. je sodišče prve stopnje v celoti pravilno povzelo, tudi v delu, ko je priča izpovedala o tem, da je tožnik imel dodatek enega plačnega razreda zaradi večje odgovornosti, in ne zaradi povečanega obsega dela ali izboljšanja plače. Zato je neutemeljena pritožbena navedba o protispisnosti utemeljitve sodišča. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno in utemeljeno zaključilo, da je tožnik po 1. 8. 2008 opravljal vsa dela delovnega mesta mojster zvoka. Iz izpovedi priče A.A., ki je tožniku nadrejeni, izhaja, da je tožnik opravljal enaka dela kot on sam na delovnem mestu mojster zvoka. Da bi tožnik moral biti preveden na delovno mesto zvoka, sta izpovedala tudi C.C. ter D.D. Ni zanemarljivo, da so te priče sicer zaposlene pri toženi stranki in s tem od nje ekonomsko odvisne. Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožnik ni delal večjih projektov. Priča A.A. je namreč izpovedala, da je tožnik delal tudi večje projekte, kot so olimpijske igre ter ostali večji športni prenosi in politični dogodki. Olimpijske igre v E. leta … je pokrival edino tožnik. Iz pisne izjave te priče nadalje izhaja, da je tožnik po potrebi vodil ekipe na terenu in v studiu, bil je nosilec najzahtevnejših projektov in vodja ekip pri poročanju z državnozborskih volitev, vedno na ključnih položajih za prenos in poročanje. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do plačila za delo na delovnem mestu mojster zvoka, ki je uvrščeno v osnovni 29. plačni razred brez napredovanj in s štirimi plačnimi napredovanji v 36. plačni razred. Za predmetni spor pa ni relevantno, v katerem plačnem sistemu je sicer tožnikov nadrejeni, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi. Presoja se namreč utemeljenost tožnikovega zahtevka na plačilo po dejanskem delu, pri čemer je potrebno upoštevati načelo enakega plačila za enako delo, ki je eno izmed temeljnih načel delovnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in obrazložilo, da tožena stranka pri izplačilu mesečnih razlik v plači za tožnika obračuna in plača davke in prispevke, tožniku pa izplača (neto) znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Formulacija izreka pa je nekoliko pomanjkljiva, ker iz nje ni jasno razvidno, da se plača obračuna v bruto zneskih, delavcu pa se izplačajo neto zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predhodnem plačilu davkov in prispevkov. Navedena pomanjkljivost pa nima takšne teže, da bi šlo za absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da tožnik skladno s 311. členom ZPP ni upravičen do zneskov razlike v plači, ki še niso zapadli do dneva zaključka glavne obravnave. Glede na to, da je bila glavna obravnava opravljena 12. 7. 2013, je tožnik do razlik v plači upravičen le za čas od 1. 8. 2008 do 12. 7. 2013, višji tožbeni zahtevek pa je potrebno zavrniti. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na to, da obresti od posameznega zneska razlike tečejo od 16. dne v naslednjem mesecu do plačila. Iz plačilnih list je namreč razvidno, da so bile plače največkrat izplačane 15. v mesecu (razen, ko je 15. dan v mesecu bil dela prost dan, in je bilo izplačilo opravljeno že prej). Zato je neutemeljen zahtevek za plačilo obresti od posameznega mesečnega zneska od 15. do 16. dne v mesecu za pretekli mesec.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo (na podlagi pete alinee 358. člena ZPP) ter delno spremenilo izpodbijani del sodbe (I. točko izreka), tako kot izhaja iz izreka te sodbe. V ostalem delu pa je na podlagi 353. člena ZPP ob ugotovitvi, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in pritožbeni razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zavrnilo pritožbo tožene stranke ter v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Kljub delni spremembi izpodbijanega dela sodbe se celoten uspeh pravdnih strank v tem individualnem delovnem sporu ni bistveno spremenil, zato pritožbeno sodišče ni spreminjalo odločitve o stroških, po kateri vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 2. odstavka 165. člena in 2. členu 154. člena ZPP. Tožena stranka je izpodbijala ugodilni del. S pritožbo je uspela delno, zato se ji povrne polovico stroškov pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za pritožbo v višini 427,20 EUR (tar. št. 3210), materialne stroške v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 545,58 EUR. Glede na dosežen uspeh s pritožbo je pritožbeno sodišče toženi stranki prisodilo 272,79 EUR pritožbenih stroškov, ki ji jih mora povrniti tožnik. Tožnik pa sam nosi stroške odgovora na pritožbo, ker le-ta ni bistveno pripomogel k reševanju pritožbe tožene stranke (1. odstavek 155. člena ZPP).