13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 919/2000 z dne 22. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Piranu je s sodbo št. P 119/97 z dne 26. 6. 2000 odločilo, da sta pritožnika (v pravdnem postopku toženca) dolžna vrniti tožniku v neposredno posest shrambo v pritličju zgradbe na naslovu V., U. 12, vpisano v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu v zemljiškoknjižnem vložku št. E-287, parc. št. 549, vpis. št. B-IV, ki meri 23,55 m2, ter opustiti vsa nadaljnja poseganja v to nepremičnino. Pritožnika sta se zoper tako sodbo pritožila, Višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata sodbo Višjega sodišča. Zatrjujeta, da Višje sodišče sploh ni odgovorilo na njune pritožbene navedbe in se ni opredelilo do bistvenih vprašanj v obravnavani zadevi. Pritožnika tako menita, da sta ostala brez konkretnih pravnih ocen svojih pritožbenih ugovorov, s tem pa naj bi jima bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno procesno jamstvo, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, stranki med drugim zagotavlja pravico do vsebinsko polnega dialoga s sodiščem, iz katere izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost in da se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Takšna obveznost velja tudi za Višje sodišče, ki se mora izjaviti o pritožbenih navedbah, ki so po razumni oceni sodišča za odločitev o zadevi bistvene. V obravnavanem primeru je Višje sodišče za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča dovolj izčrpno obrazložilo, prav tako se je opredelilo tudi do bistvenih navedb pritožnikov. Pritožnika zmotno menita, da Višje sodišče v izpodbijani sodbi ni odgovorilo na nekatere pritožbene ugovore, ki naj bi bili po njunem mnenju bistveni za obravnavano zadevo.

Tako je odgovorilo na vprašanje, zakaj sporna klet ni bila predmet pogodbe o prodaji stanovanja po samem zakonu. Glede kontrahirne dolžnosti, ki jo je imela Občina Piran po prvem odstavku 117. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ), pa je Višje sodišče pojasnilo, da je bila v primeru, če občina te določbe SZ ni spoštovala, pogodba s tretjo osebo po ustaljeni sodni praksi izpodbojna. Bivši imetnik stanovanjske pravice bi jo lahko v zakonskih rokih izpodbijal, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano. Zgolj nezadovoljstvo pritožnikov s stališči, ki jih je glede njunih pritožbenih ugovorov zavzelo Višje sodišče, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger