Jedro

Skladno s 386. členom ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika ne preneha, ampak se omeji, in sicer tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Smiselna razlaga 245. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja, ki jo narekuje 383. člen ZFPPIPP, tako pomeni, da stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika le glede razpolaganja s tem premoženjem, ne pa glede razpolaganja z drugim premoženjem niti z drugimi pravicami.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje po opravljeni drugi javni dražbi 9. 12. 2014 razglasilo, da je nepremičnina ID znak ID 000 domaknjena najboljšemu ponudniku J. J., nepremičnina ID znak ID 111 pa najboljšemu ponudniku F. E. Vendar pa 1. odstavek 244. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP določa, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Glede na dejstvo, da je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 9. 12. 2014, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom dne 9. 12. 2014, in ne šele s trenutkom objave kasneje tekom tega dne.

Iz zapisnika z naroka o prodaji na drugi javni dražbi 9. 12. 2014, na katerem sta bila nato razglašena sklepa o domiku nepremičnin kupcema, izhaja, da se je ta začela ob 9:45 uri. Sklepa o domiku nepremičnin kupcema sta bila torej razglašena po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, ali povedano drugače, do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, tj. do začetka dne 9. 12. 2014, v postopku izvršbe sklepa o domiku nepremičnin kupcema še nista bila razglašena, zato je nastala situacija iz 2. točke 3. odstavka v zvezi s 1. točko 4. odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka 9. 12. 2014.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep ter dne 9. 12. 2014 opravljena prodaja na drugi javni dražbi razveljavita.

II. Upnika B. d.d. in H. d.o.o. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka nepremičnino ID znak 000 izročilo kupcu J. J., G., in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa na kupca pri tej nepremičnini vpiše lastninska pravica. V točki II. izreka je nepremičnino ID znak 111 izročilo kupcu F. E., T., in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa na kupca pri tej nepremičnini vpiše lastninska pravica. V točki III. izreka sklepa pa je odločilo, da je dolžnik dolžan nepremičnino ID znak 000 in nepremičnino ID znak 111 izprazniti v 30 dneh od prejema sklepa in jih prazno oseb in stvari izročiti kupcema, sklep pa je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik po stečajnem upravitelju. Navaja, da je bil nad dolžnikom 9. 12. 2014 začet stečajni postopek St 6091/2014, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče nepremičnini v lasti dolžnika izročilo kupcema po tem, ko je 9. 12. 2014 opravilo drugi narok za prodajo nepremičnin na javni dražbi. Pojasnjuje, da je bil dražbeni narok za prodajo nepremičnin končan ob 10:37 uri, sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pa je bil objavljen istega dne ob 10:45 uri. Meni, da je sodišče nepravilno uporabilo določbo 132. člena ZFPPIPP in pojasnjuje, da v izvršilnem postopku do dne začetka stečajnega postopka 9. 12. 2014 ni bila opravljena prodaja premoženja, ker še ni bil izdan pisni sklep o domiku, prav tako do dne začetka stečajnega postopka ni bil razglašen ustni domik. Opozarja, da ZFPPIPP določa, da na postopek izvršbe učinkuje začetek stečajnega postopka 9. 12. 2014, ne njegova objava ob 10:45 uri, pod pogojem pridobitve ločitvene pravice in prodaje premoženja pred začetkom stečajnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršilni postopek prekine.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik B. d.d. po pooblaščencu. Predlaga zavrnitev dolžnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Na pritožbo je pravočasno odgovoril kupec J. J. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

5. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik H. d.o.o. po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo dolžnika primarno zavrže, če stečajni upravitelj, ki je hkrati tudi odvetnik, ni predložil pooblastila za zastopanje dolžnika v tem pritožbenem postopku, podrejeno pa, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Na pritožbo je pravočasno odgovoril kupec F. E. Predlaga zavrnitev dolžnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

9. Glede na navedbe upnika H. d.o.o. v odgovoru na pritožbo pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da skladno s 386. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) poslovna sposobnost stečajnega dolžnika ne preneha, ampak se omeji, in sicer tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Smiselna razlaga 245. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja, ki jo narekuje 383. člen ZFPPIPP, tako pomeni, da stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika le glede razpolaganja s tem premoženjem, ne pa glede razpolaganja z drugim premoženjem niti z drugimi pravicami(1). Ker se ta izvršilni postopek nanaša na premoženje stečajnega dolžnika in posledično vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja, je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v tem obsegu omejena, zato je pri razpolaganju s premoženjem, ki je predmet tega izvršilnega postopka, stečajni upravitelj postal zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika.

10. Po določbi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se postopek izvršbe prekine z začetkom stečajnega postopka, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Po določbi 1. točke četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP pa velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnine razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje po opravljeni drugi javni dražbi 9. 12. 2014 razglasilo, da je nepremičnina ID znak ID 000 domaknjena najboljšemu ponudniku J. J., nepremičnina ID znak ID 111 pa najboljšemu ponudniku F. E. Vendar pa prvi odstavek 244. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP določa, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Glede na dejstvo, da je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 9. 12. 2014, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom dne 9. 12. 2014, in ne šele s trenutkom objave kasneje tekom tega dne.

11. Iz zapisnika z naroka o prodaji na drugi javni dražbi 9. 12. 2014 (list. št. 453-454), na katerem sta bila nato razglašena sklepa o domiku nepremičnin kupcema, izhaja, da se je ta začela ob 9:45 uri. Sklepa o domiku nepremičnin kupcema sta bila torej razglašena po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, ali povedano drugače, do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, tj. do začetka dne 9. 12. 2014, v postopku izvršbe sklepa o domiku nepremičnin kupcema še nista bila razglašena, zato je nastala situacija iz 2. točke tretjega odstavka v zvezi s 1. točko četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka 9. 12. 2014. 12. Dokler traja prekinitev postopka, pa sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (prim. drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje v času, ko je že nastopila opisana posledica začetka stečajnega postopka, opravilo prodajo na drugi javni dražbi ter izdalo sklep o domiku z dne 9. 12. 2014 in izpodbijani sklep, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep ter dne 9. 12. 2014 opravljeno prodajo na drugi javni dražbi razveljavilo. Sklepa o domiku z dne 9. 12. 2014 pritožbeno sodišče ni razveljavilo, saj nima nikakršnih obligacijskih ali stvarnopravnih posledic, poleg tega pa za njegovo razveljavitev ni zakonske podlage(2). Sklep o prekinitvi postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom pa bo izdalo sodišče prve stopnje (prim. drugi odstavek 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnika B. d.d. in H. d.o.o. sama krijeta vsak stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v njih nista prispevala k odločitvi o zadevi. Odločitev temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 215/2011 z dne 23. 6. 2011

(2) Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1083/2012 z dne 18. 4. 2012