Jedro

Toženka v pritožbi ne navaja razlogov, ki bi kazali na to, da taksna obveznost ni nastala ali da naj bi sodišče takso napačno odmerilo. S pritožbenimi trditvami želi očitno izpodbiti pravilnost izdane sodbe, kar pa za odločitev o njeni taksni obveznosti ni relevantno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdani plačilni nalog z dne 11. 10. 2017 ter opozorilo toženo stranko, da ta plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 165,00 EUR ostane v veljavi.

2. Toženka v pritožbi proti temu sklepu predlaga zavrženje sklepa, ker nima materialnopravne podlage v zakonu. Navaja, da kot fizična oseba ne more biti dolžnik zavarovalnici, ker plačilo terjatve nima podlage v zakonu in ker ni sklenitelj zavarovanja, zavarovalnica ne more biti tožeča stranka. Opozarja, da sodba ni pravnomočna in ni izvršljiva ter da je tožeča stranka prejemnica nezakonitih javnih plačil, ki so predmet vračila, zaradi česar je insolventna. Navaja, da je sodba v celoti nepravilna in nezakonita, sodišče pa ni pristojno za odločanje na podlagi zakona.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženka je obravnavano vlogo sicer med ostalim naslovila kot ugovor zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, vendar jo je pritožbeno sodišče, glede na njeno vsebino, obravnavalo kot pritožbo.

5. Po določbi prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznosti ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, je dopustno vložiti pritožbo.1

6. Že prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi obravnavanega sklepa pritožnici pravilno pojasnilo, na kakšni podlagi je odmerilo višino sodne takse za pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče kljub temu ponavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo sodno takso v višini 165,00 EUR na podlagi 16. člena ZST-1 ob upoštevanju tarifne številke 1121 za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje.

7. Toženka v pritožbi ne navaja razlogov, ki bi kazali na to, da taksna obveznost ni nastala ali da naj bi sodišče takso napačno odmerilo. S pritožbenimi trditvami želi očitno izpodbiti pravilnost izdane sodbe, kar pa za odločitev o njeni taksni obveznosti ni relevantno. Zato je pritožbeno sodišče, ker niso podani pritožbeni razlogi, zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 VS RS II Ips 87/2014.