Jedro

Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita), ker po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za obrambo, Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, št. 0611-3123/2016-5 z dne 2. 12. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da A.A., na delovnem mestu direktorja – poveljnika Poklicne gasilske enote ... (v nadaljevanju PGE), do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v PGE, poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. V 2. točki izreka je prvostopenjski organ določil rok za izpolnitev obveznosti (naslednji dan po prejemu odločbe) ter v 3. točki izreka A.A. zavezal, da takoj pisno obvesti organ o izpolnitvi pogojev za poklicnega gasilca. V 4. točki izreka je bilo določeno, da odločba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je Poklicna gasilska enota ..., enota IV. kategorije. Za delovno mesto direktorja – poveljnika PGE, je poleg splošnih predpisov treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas), ki zahteva, da mora imeti poklicni gasilec, ki vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti, poleg splošnih pogojev najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za delo, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan izpit. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (v nadaljevanju Pravilnik) opredeljuje v določbah 8.a in 8.b člena strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote ter strokovni izpit za predstojnika gasilske enote, drugi odstavek 13. člena ZGas pa določa obveznost izobraževanja po programu za poklicne gasilce. V nadaljevanju se je prvostopenjski organ skliceval na določbo 5. člena ZGas in Pravila gasilske službe (20. točka).

3. A.A. opravlja naloge direktorja – poveljnika PGE od 1. 6. 2006. Pridobil je naziv diplomirani obramboslovec (univerzitetni diplomirani politolog), strokovni izpit za predstojnika gasilske enote (8.b člen Pravilnika) pa je opravil 23. 2. 2016. Strokovnega izpita za poveljnika ali za operativno vodjo gasilske enote (8.a člen Pravilnika) ni opravil, prav tako ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas). Navedeno pomeni, da izpolnjuje pogoje za delovno mesto direktor PGE, ne pa tudi za poveljnika, ker ni opravil izobraževanje po programu za poklicne gasilce.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za obrambo, je pritožbo zoper akt prvostopenjskega organa zavrnilo.

5. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in kot zmotnega ocenjuje zaključek, da ne izpolnjuje pogojev za poveljnika PGE, ker ni opravil izobraževanja za poklicne gasilce. Je poklicni gasilec, to pa je v skladu z določbo 20. člena Pravilnika operativni gasilec v poklicni teritorialni gasilski enoti, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji. Tožnik je torej poklicni gasilec in zato lahko opravlja naloge gasilstva. Pravila definirajo tudi, kdo je poklicni poveljnik (41. člen). Tožnik je mandat nastopil 1. 6. 2016, kot direktor in poveljnik Poklicne gasilske enote ... Opozarja na določbo petega odstavka 13. člena ZGas, ki določa, da mora poklicni gasilec, ki kot poveljnik ali kot operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, poleg splošnih pogojev imeti še najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit, ki ga mora opraviti najkasneje v enem letu po nastopu dela poveljnika ali operativnega vodje. Tako interpretacijo zakona je Ministrstvo za obrambo – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, upoštevalo že v dopisu z dne 15. 1. 2016, s katerim je pozvalo na prijavo na strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicnih gasilskih enotah ter se sklicevalo na določilo petega odstavka 13. člena ZGas. Ni dvoma, da mora predpisan izpit poveljnik opraviti najkasneje eno leto po nastopu dela, v tožnikovem primeru do 1. 6. 2017. Navedeni rok za izpit še ni bil razpisan in ga tožnik še ni mogel opraviti. Pojasnjuje tudi, da je mandat nastopil 1. 6. 2016, strokovni izpit iz varstva pred požarom je opravil 14. 11. 2006 in na tej podlagi pridobil službeno izkaznico za poklicnega gasilca, št. 0266, izdano s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

6. Glede na zakonska določila ni dvoma, da tožnik izpolnjuje pogoje za poklicnega gasilca in ni razloga, da ne bi smel opravljati operativnih nalog gasilstva. Opozarja, da določba drugega odstavka 13. člena ZGas določa obveznost izobraževanja po programu za gasilce, ki ne velja za vse poklicne gasilce. Sklicuje se na drugi odstavek 13. člena ZGas, ki izrecno določa, da se nanaša na kandidata za poklicnega gasilca, ki mora v 18 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja uspešno zaključiti izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisani strokovni izpit. Iz te določbe jasno izhaja, da se nanaša na kandidata za poklicnega gasilca in ne na poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije. Ta mora izpolnjevati pogoje, navedene v petem odstavku 13. člena ZGas.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil izredni inšpekcijski nadzor PGE izveden 16. 11. 2016, na zaprosilo Inšpektorata za javni sektor, v katerem je bilo ugotovljeno, da je PGE gasilska enota VI. kategorije. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnik v PGE od leta 1. 6. 2006 opravlja naloge direktorja – poveljnika, da ima univerzitetno izobrazbo ter opravljen strokovni izpit za predstojnika gasilske enote. V obravnavani zadevi prav tako ni sporno, da tožnik strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote ni opravil, sporno pa je, ali je dolžan opraviti tudi izobraževanje po programu za poklicnega gasilca.

9. Tožnik oporeka pravilnosti in zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa, s katerim je prvostopenjski organ v izreku izpodbijane odločbe odločil, da tožnik do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, v PGE poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja PGE, ne izpolnjuje pa pogojev za poveljnika, ker ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas), niti nima opravljenega strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo poklicne gasilske enote (8.a člen Pravilnika). Iz odločbe drugostopenjskega organa sicer izhaja, da slednji izpit ni pogoj za izvršitev izpodbijane odločbe, saj le-ta še ni bil razpisan in ga tožnik ni mogel opraviti, kar med strankama upravnega spora niti ni sporno, sporno pa je, ali tožnik na delovnem mestu direktorja PGE, zato ker ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas), izpolnjuje pogoje za poveljnika PGE.

10. Sodišče je v zadevah, št. I U 1209/2017-12 in št. I U 1180/2017-9, že zavzelo stališče, ki se nanaša na pravilno uporabo določbe 13. člena ZGas. Pojasnilo je, da ne more slediti stališču, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita), ker po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas.

11. Ob prej navedenem stališču sodišča, izraženem v zadevah št. I U 1209/2017-12 in št. I U 1180/2017-9, s katerim se sodišče v celoti strinja in mu sledi, je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo. Tudi po presoji sodišča ni mogoče slediti obrazložitvi izpodbijane odločitve, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas. Za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije so namreč določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odstavku in na podlagi te ugotovitve v inšpekcijskem postopku izreči ustrezen ukrep.

12. Sodišče pa v nadaljevanju opozarja tudi na določbo 213. člena ZUP, ki določa, da mora biti izrek popoln, jasen in natančen, torej mora biti odločitev nedvoumna. Izreku izpodbijane odločbe navedenih lastnosti ni mogoče pripisati, saj iz njega določna obveznost, ki jo mora izpolniti tožnik, ne izhaja. K večji jasnosti izreka ne pripomore niti ugotovitev iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da bi tožnik moral izpolniti dva pogoja, to je opraviti strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote in opraviti izobraževanje po programu za poklicne gasilce, toliko bolj, ker tožena stranka v obrazložitvi drugostopenjske odločbe pojasnjuje, da strokovni izpit za poveljnika ni pogoj za izvršitev navedene odločbe, ker ga še ni bilo mogoče opraviti. Ker torej iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja jasno določena obveznost tožnikovega ravnanja, le ta ni v skladu z 32. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in drugim in šestim odstavkom 213. člena ZUP.

13. Na podlagi vsega povedanega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3., 2. in 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

14. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt je tožnik, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožnika zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).