Jedro

Tožeča stranka je v tem delovnem sporu izpodbijala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je s toženo stranko po vložitvi tožbe sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, s katero jo je delodajalecobdržal v delovnem razmerju, je tožbo umaknila. Tožena stranka ni nasprotovala umiku tožbe, ampak je vanj privolila, s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko pa odpravila posledice, ki bi nastale na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške. Tožeča stranka namreč ni umaknila tožbe zato, ker bi ugotovila, da ta ni dopustna ali pa da ni utemeljena, ampak zato, ker za vodenje spora ni imela več interesa, saj je z novo zaposlitvijo dosegla, kar je zahtevala s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 328,20 EUR, v roku 15 dni, po prejemu pisnega odpravka sklepa po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka in uveljavljala bistveno kršitev določb postopka in Ustave RS, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni in sicer tako, da stroške postopka naloži v plačilo tožeči stranki oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki in po prejemu tožbe, tožena stranka pridobila novo delo, zaradi česar je s tožečo stranko dne 19. 4. 2013 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Ob sklenitvi pogodbe sta se stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške predmetnega postopka. O navedenem dogovoru glede stroškov postopka in umika tožbe, je bila obveščena tudi pooblaščenka tožeče stranke, ki pa je ne glede na sklenjen dogovor sodišču poslala pripravljalno vlogo z drugačno vsebino. Sodišče je v predmetni zadevi o stroških postopka odločilo zgolj upoštevaje pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki ne ustreza dejanskim dogovorom, brez da bi pred odločitvijo navedeno vlogo toženi stranki poslala v pregled in izjasnitev. Tožena stranka tožeči stranki po vložitvi tožbe pogodbe o zaposlitvi ni ponudila v podpis iz razloga, ker bi bila prvotno podana odpoved nezakonita in poslovni razlogi ne bi obstajali, temveč zaradi tega, ker je tožena stranka našla novo delo. Glede na navedeno in ker je tožeča stranka tožbo umaknila, se šteje, da sama nosi stroške postopka, nenazadnje pa se je k temu tudi zavezala z dogovorom, kar pa pooblaščenka, v vlogi podani na sodišče, ni upoštevala. Tožena stranka priglaša stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijan sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo ali jih je uporabilo nepravilno, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Tožeča stranka je dne 5. 4. 2013 vložila tožbo, s katero je izpodbijala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in zahtevala vrnitev nazaj na delo. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožečo stranko obvestila, da bo ohranila delovno razmerje, ker so ji našli novo zaposlitev. Tožeča stranka je nato obvestila sodišče, da je bila med strankama, po vložitvi tožbe, sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in da predlaga, da sodišče odloči o stroških postopka brez razpisa naroka za glavno obravnavo, v izogib višjim stroškom postopka. Tožeča stranka je navedla, da je upravičena do povrnitve stroškov, glede na to, da ji je tožena stranka ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po vložitvi tožbe.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen, ker je tožena stranka tožeči stranki, po vložitvi tožbe, ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker bi bila odpoved nezakonita, in da je tožeča stranka zato dolžna plačati stroške postopka. Sodišče prve stopnje je le ugotovilo, da je bila tožba potrebna, kar pa je pravilno, saj v kolikor tožnik ne bi tožbe vložil v zakonsko določenem roku, bi bil prekludiran.

Po 158. členu ZPP mora stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožeča stranka je v tem delovnem sporu izpodbijala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in ker je s toženo stranko dne 19. 4. 2013, torej po vložitvi tožbe, sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, s katerim je delodajalec tožečo stranko obdržal v delovnem razmerju, je kasneje tožbo umaknila, priglasila pa je stroške nastale zaradi vložitve tožbe. Tožena stranka ni nasprotovala umiku tožbe, ampak je vanj privolila in je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko odpravila posledice, ki bi nastale na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 3. 2013. Sodišče prve stopnje je zato tožeči stranki pravilno priznalo stroške postopka, ki jih je odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. Bistveno je, da tožeča stranka ni umaknila tožbe zato, ker bi ugotovila, da ta ni dopustna ali pa da ni utemeljena, ampak zato, ker za vodenje spora ni imela več interesa, saj je z novo zaposlitvijo dosegla, kar je zahtevala s tožbo. Res se je sodišče v obrazložitvi sklepa napačno sklicevalo na 154. člen ZPP (glede na uspeh v pravdi) in bi se moralo sklicevati na 158. člen ZPP, vendar je odločitev o stroških postopka vseeno pravilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP).