Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi, - ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi? - Ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da ne obstaja ločitvena pravica tožene stranke na stavbni pravici tožeče stranke, da tožena stranka nima pravice do prednostnega poplačila denarne terjatve v znesku 162.554,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v stečajnem postopku nad tožečo stranko, da so izvršba na stavbno pravico in na njeni podlagi izvedena vknjižba hipoteke ter zaznamba izvršbe nedopustni in da sta vknjižba hipoteke, vpisane v korist tožene stranke, in zaznamba izvršbe neveljavni. Zavrnilo je tudi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov na stavbni pravici.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo delno spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ne obstaja ločitvena pravica tožene stranke na stavbni pravici tožeče stranke in da sta vknjižba hipoteke, vpisane v korist tožene stranke, in zaznamba izvršbe neveljavni, ter na vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov na stavbni pravici.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, opisanem v 2. točki obrazložitve tega sklepa, vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku glede prvih dveh vprašanj, kakor sta opredeljeni v izreku sklepa. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo. Glede tretjega zastavljenega vprašanja pa predlogu ni ugodilo, saj ne gre za pomembno pravno vprašanje.