Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ... za čas od 23. 1. 2019 pa najdalj do 23. 1. 2020. 2. Pritožuje se socialno varstveni zavod (v nadaljevanju pritožnik) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da so varovani oddelki namenjeni osebam, ki potrebujejo nepretrgoma osebno zaščito in varstvo ter zavoda ne smejo zapustiti po svoji volji. Za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), v obravnavanem primeru pa niso. Opozarja, da je izvedenec izpostavil, da je bil nasprotni udeleženec premeščen na odprti oddelek, ker ni bilo več indikacije niti potrebe za varovani oddelek. Tudi pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr ni izpolnjen, saj je izvedenec ugotovil, da nasprotni udeleženec ni nevaren za življenje drugih niti ne ogroža zdravja drugih. Pa tudi pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr ni izpolnjen, saj niso izpolnjeni drugi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod. Razen tega iz zaslišanja nasprotnega udeleženca izhaja, da se strinja z namestitvijo, torej odločba sodišča ni potrebna. Ustvarila se je praksa nameščanja ljudi v socialno varstvene zavode na podlagi sklepa sodišča samo zaradi razloga prezasedenosti zavodov. Poudariti je treba, da sta sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in reden sprejem v socialno varstveni zavod dva različna postopka ter da preskok seznama čakajočih za sprejem predstavlja kršitev Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. V svojem varovanem oddelku nasprotnemu udeležencu ne morejo zagotoviti ustrezne obravnave, ker nimajo ustreznega kadra, znanja in izkušenj glede oseb, kakršen je nasprotni udeleženec. Varovani oddelek je prekomerno zaseden in ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, ki določa, da je v posamezni bivalni enoti varovanega oddelka lahko največ 12 oseb. S sprejemom nasprotnega udeleženca bi bila zasedenost njihovega varovanega oddelka 142 %. V takih pogojih nasprotnemu udeležencu ne bo mogoče nuditi zaščite in varstva in bi taka namestitev vodila v kršitev vrste človekovih pravic. Za nasprotnega udeleženca bi bila bolj humana namestitev v enega od centrov za usposabljanje, delo in varstvo, ki vključuje otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V varovani oddelek v socialno varstvenemu zavodu (SVZ), to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: - če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; - če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki jo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi); - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno.

6. Glede prvih dveh pogojev višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da sta brez dvoma podana. Iz izvedenskega mnenja prim. dr. G. V. M., mnenj dr. M. V. (priloga A1, A3), mnenja Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana z dne 30. 7. 2018 (priloga A2), strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in poročila o obravnavi v rehabilitacijskem centru URI Soča (prilogi A4 in A5), pa tudi iz zaslišanja nasprotnega udeleženca izhaja, da nasprotni udeleženec zdravljenja ne potrebuje, potrebuje pa stalno oskrbo in varstvo, ker sam ni sposoben skrbeti zase ter da mu tega ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na neinstitucionalen način.

7. Ni pa izkazan pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 74. člena ZZZDR. Izvedenec je namreč ugotovil, da je nasprotni udeleženec ob svojih reakcijah sicer lahko neprijeten in glasen, ni pa nevaren za življenje drugih, niti ne ogroža zdravja drugih. Da bi v zadnjem času ogrožal svoje življenje ali zdravje ali povzročal hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, ne izhaja ne iz izvedenskega mnenja ne iz ostalih podatkov spisa. Agresivno vedenje v preteklosti in nekoč izražena grožnja s samomorom ne morejo biti razlog za omejitev svobode nasprotnemu udeležencu v sedanjosti, saj sodišče ni ugotovilo, da bi bilo pri nasprotnemu udeležencu še vedno prisotno tako vedenje. Predvsem pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bilo ogrožanje, tudi če je to bilo, posledica duševne motnje, zaradi katere bi imel nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja (4. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Izvedenec je namreč po pregledu zdravstvene dokumentacije nasprotnega udeleženca in nasprotnega udeleženca samega ugotovil, da je sposoben ločiti bistveno od nebistvenega, da ve kaj je prav in dovoljeno in kaj ni ter da je stiku z realnostjo. Zase sicer ni sposoben skrbeti, vendar ne zaradi duševne bolezni, pač pa zaradi osebnostne naravnanosti in vedenjskih motenj, ki so posledica neugodnih razvojnih pogojev, ker je večinoma odraščal v različnih zavodih in bil pogosto tarča provokacij in posmeha vrstnikov. Po mnenju izvedenca potrebuje v bodočnosti predvsem urejeno okolje, kjer bi imel občutek sprejetosti in bi bile zagotovljene njegove osnovne potrebe.

8. Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj. Glede na predhodno obrazloženo niso podani. Poleg tega se glede na ugotovitve, da si nasprotni udeleženec tudi sam želi živeti v eni od ustanov socialnega varstva, pritožniku utemeljeno zastavlja vprašanje potrebnosti sodne odločbe.

9. Zakonski pogoji za izdajo odločbe o sprejemu nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ torej niso podani. Zato je višje sodišče moralo ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da je predlog predlagatelja zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr). Ker je pritožba utemeljena iz že navedenih razlogov, višje sodišče na ostale pritožbene razloge ne bo odgovarjalo. Dodaja pa, da bo moral predlagatelj, glede na to, da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti sam zase, čim hitreje po redni poti (brez sodne intervencije) poskrbeti za nasprotnemu udeležencu ustrezno institucionalno namestitev. To je lahko namestitev v SVZ, vendar ne v varovani oddelek, ali pa v enega od centrov za usposabljanje, delo in varstvo.