Jedro

Za sklenitev najemne pogodbe posebna obličnost ni predpisana, kar pomeni, da je lahko sklenjena tudi ustno, tako sklenjeno ustno pogodbo pa pogodbeni stranki lahko tudi (kasneje) zapišeta. Tako trditve tožeče stranke o sklenjeni ustni najemni pogodbi, kot tudi kasneje predložena sklenjena pisna najemna pogodba torej glede samega dejstva sklenitve najemne pogodbe nista medsebojno nasprotujoči. V obravnavanem primeru je tožeči stranki že s samim najemom traktorja in ne šele s plačilom najemnine nastala škoda. Da bi bil najem traktorja brezplačen, namreč tožena stranka ni zatrjevala. Zato za obravnavani primer nastanka škode ni relevantno, ali je bila najemnina plačana s kompenzacijo ali pa najemodajalec še vedno vodi terjatev za najemnino do najemnika – tožeče stranke. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev zaradi v sodbi navedenih dejstev glede plačila najema, ki bi bila med seboj v nasprotju, ker ta dejstva za odločitev o nastanku škode niso bila relevantna, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bila za toženo stranko glede na to, da je bila tožeča stranka gospodarski subjekt, tovrstna škoda zaradi njene zamude pri izplačilu odškodnine za poškodovani traktor predvidljiva (prvi odstavek 243. člena OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem dajatvenem delu (del I. točke izreka in II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 545,58 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 7.076,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2014 do plačila, v presežku za znesek 170,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2014 dalje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.337,26 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne poteka 15-dnevnega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP“ in predlagala spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti in s stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka vtožuje škodo, ki ji je nastala, ker je tožena stranka pri reševanju njenega odškodninskega zahtevka zaradi škode na traktorju kot posledici delovne nezgode, zamujala. V nasprotju s prvim odstavkom 943. člena OZ tožena stranka namreč odškodnine ni poravnala v 14 dneh od prejema obvestila, da je zavarovalni primer nastopil, pač pa z 58-dnevno zamudo. Zato je tožeča stranka najela pri družbi P. d. o. o. traktor, ki ga je rabila za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti. Stroški najema predstavljajo torej vtoževano škodo.

6. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhajajo sledeča pravno relevantna dejstva: - da tožena stranka tožeči stranki odškodnine za na traktorju povzročeno škodo ni izplačala v 14-dnevnem roku skladno z dolžnostjo iz prvega odstavka 943. člena OZ, ki je potekel 29. 3. 2014, pač pa z 58-dnevno zamudo, - da je tožeča stranka zaradi nadaljnjega opravljanja svoje gospodarske dejavnosti in izpolnitve pogodbenih obveznosti pri družbi P. d. o. o. morala najeti drug traktor, - da stroški v višini najema za čas zamude predstavljajo škodo zaradi prepozno izplačane zavarovalnine, kar izkazujeta dva po najemodajalcu izstavljena računa za najem traktorja (priloga A13, A14).

7. Z navedenim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo vse predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti tožene stranke (kršitev pogodbene obveznosti (ki je v izpolnitvi za zamudo), škodo (ki jo predstavljajo stroški najema traktorja) in vzročno zvezo med navedeno kršitvijo in škodo, ki je zaradi te kršitve nastala toženi stranki).

8. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje, da je do najema traktorja med tožečo stranko in družbo P. d. o. o. sploh prišlo. Opozarja na trditve tožeče stranke in njeno izpovedbo, da je bila sklenjena ustna pogodba in dejstvo, da je tožeča stranka izvedencu posredovala pisno najemno pogodbo, kar kaže na neverodostojnost tožnikovih navedb in na dejstvo, da je bila najemna pogodba sklenjena kasneje in antidatirana. Do tega toženčinega stališča pa se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo. S takim pritožbenim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša. Za sklenitev najemne pogodbe posebna obličnost ni predpisana, kar pomeni, da je lahko sklenjena tudi ustno, tako sklenjeno ustno pogodbo pa pogodbeni stranki lahko tudi (kasneje) zapišeta. Tako trditve tožeče stranke o sklenjeni ustni najemni pogodbi, kot tudi kasneje predložena sklenjena pisna najemna pogodba torej glede samega dejstva sklenitve najemne pogodbe nista medsebojno nasprotujoči. Sicer pa prvostopenjsko sodišče o najemu traktorja ni sklepalo zgolj iz trditev tožeče stranke in izvedencu predložene najemne pogodbe, pač pa tudi iz izstavljenih dveh računov najemodajalca za najem traktorja po prvem računu za čas od 18. 3. 2014 do 6. 5. 2014 in po drugem računu za čas od 7. 5. 2014 do 10. 6. 2014 ter ugotovitve (drugi odstavek 252. člena ZPP), da je najemodajalec še 22. 2. 2017 dal tožeči stranki zadnji opomin pred izvršbo s pozivom za plačilo neplačanih računov. Pritožbeno sodišče dokazno oceno navedenih dokazov glede obstoja najemne pogodbe za traktor sprejema, ker je opravljena skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

9. Pritožnik prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita tudi bistveno postopkovno kršitev, ker naj bi prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke glede ugotovitve, da terjatev po predloženih računih še vedno obstoji, čeprav je tožnik zatrjeval plačilo najema s kompenzacijo. Bistvena kršitev določb postopka je podana, če je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. V obravnavanem primeru je tožeči stranki že s samim najemom traktorja in ne šele s plačilom najemnine nastala škoda. Da bi bil najem traktorja brezplačen, namreč tožena stranka ni zatrjevala. Zato za obravnavani primer nastanka škode ni relevantno, ali je bila najemnina plačana s kompenzacijo ali pa najemodajalec še vedno vodi terjatev za najemnino do najemnika – tožeče stranke. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev zaradi v sodbi navedenih dejstev glede plačila najema, ki bi bila med seboj v nasprotju, ker ta dejstva za odločitev o nastanku škode niso bila relevantna, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bila za toženo stranko glede na to, da je bila tožeča stranka gospodarski subjekt, tovrstna škoda zaradi njene zamude pri izplačilu odškodnine za poškodovani traktor predvidljiva (prvi odstavek 243. člena OZ).

10. Pritožbeno sodišče pa kot nedopustne pritožbene novote ni obravnavalo pritožbenega očitka o napačni ugotovitvi obsega oziroma višine škode, ker je po računih upoštevalo tudi DDV, čeprav je tožnik pravna oseba in ima pravico odbijati DDV. Pritožnik namreč ni pojasnil, zakaj navedenega dejstva ni mogel pravočasno navesti že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Ker s pritožbo ni uspela, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer nagrado za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT 427,20 EUR, za materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR in 2 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, skupaj 545,58 EUR stroškov pritožbenega postopka.