Jedro

Zaračunavanje fiktivne članarine po pogodbah o kreditu ni razveljavilo ali spremenilo določbe 4. točke 18. člena ZpotK na tak način, da bi bila omenjeni zakonski določbi popolnoma odvzeta njena veljava z novo pogodbeno določbo ali da ne bi šlo več za isto zakonsko določbo, ampak je bilo takšno ravnanje storilcev prekrška v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.

Kaznovalna določba 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (ki kot prekršek določa ravnanje dajalca kredita, ki izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z določbami ZPotK) je v razmerju do določbe 8. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (da je prekršek, če kreditna pogodba vsebuje določilo, ki bi v škodo potrošnika razveljavilo ali spremenilo katerokoli določilo ZpotK) lex specialis.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba Tržnega inšpektorata RS, Območna enota N.m., o prekršku v odločbi o pravni opredelitvi spremeni tako, da se pravna oseba D. & D. d.o.o. N.m. in D.D. kot njena odgovorna oseba spoznata za odgovorna za prekršek po 5. točki 1. odstavka 26. člena ZPotK, za kar se pravni osebi izreče globa v višini 12.518,78 EUR, D.D. pa globa v višini 1.251,88 EUR.

Obrazložitev

A. 1. Tržni inšpektorat RS, Območna enota N.m. (v nadaljevanju: tržni inšpektorat) je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku spoznal pravno osebo D.d.o.o. in D.D. kot odgovorno osebo za odgovorna za prekršek po 8. točki 1. odstavka 26. člena ZPotK ter izrekel pravni osebi globo v višini 3.000.000,00 SIT in povprečnino v višini 20.000,00 SIT, odgovorni osebi pa globo v višini 300.000,00 SIT in povprečnino v višini 10.000,00 SIT. Okrajno sodišče v Novem mestu je zahtevo njune zagovornice za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno ter jima naložilo plačilo povprečnine, in sicer pravni osebi v višini 250,00 EUR, odgovorni osebi pravne osebe pa v višini 125,00 EUR.

2. Vrhovni državni tožilec H.J. je zoper pravnomočno sodbo in odločbo o prekršku vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da sta sodišče in tržni inšpektorat uporabila predpis, ki se ne bi smel uporabiti (razlog po 4. točki 156. člena Zakona o prekrških, ZP-1), saj bi morala prekršek pravno opredeliti po 5. točki, ne pa 8. točki 1. odstavka 26. člena ZPotK. Zahteva navaja, da v obravnavanem primeru ni šlo za spremembo ali razveljavitev določb ZPotK, temveč le za odstop od določb zakona tako, da je bila efektivna obrestna mera izračunana v nasprotju z določbami zakona, ker je bila izračunana v nasprotju s 1. odstavkom 17. člena v zvezi s 4. točko 18. člena ZPotK. V kreditnih pogodbah, ki sta jih sklepala obdolženca, je bila namreč članarina neupravičeno izvzeta iz izračuna efektivne obrestne mere. Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče pravnomočno odločitev v tej zadevi spremeni tako, da pravno osebo spozna za odgovorno za prekršek po 5. točki 1. odstavka 26. člena ZPotK, odgovorno osebo pravne osebe pa za prekršek po 2. odstavku v zvezi s 5. točko 1. odstavka 26. člena ZPotK.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poslalo kršiteljema, ki sta sicer po preteku osem dnevnega roka odgovorila, da vztrajata pri navedbah v zahtevi za sodno varstvo ter da ravnanje, ki se jima očita, nima znakov prekrška.

B.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. Po določbi 3. odstavka 6. člena ZPotK se potrošniku ne sme zaračunati plačil, obresti, dajatev ali drugih stroškov, razen tistih, ki so v skladu z zakonom navedeni v pogodbi. Prekršek po določbi 8. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK stori dajalec kredita, če sklene pogodbo o potrošniškem kreditu, ki v nasprotju z določbo 1. odstavka 21. člena tega zakona vsebuje pogodbeno določilo, ki v škodo potrošnika razveljavlja ali spreminja katerokoli določbo zakona. Po določbi 1. odstavka 21. člena ZPotK je sicer nično tako pogodbeno določilo, zakon pa se v takem primeru ali v primeru, ko so določila pogodbe nejasna ali nepopolna, uporablja neposredno. Prekršek po določbi 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK stori dajalec kredita, če izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z določbami 17., 18. in 19. člena tega zakona. Efektivna obrestna mera krije skupne stroške kredita oziroma skupno kreditno breme, ki je po določbi 1. odstavka 17. člena ZPotK opredeljeno kot skupna vrednost potrošnikovih plačil dajalcu kredita, razen stroškov iz 18. člena tega zakona. Poleg efektivne obrestne mere sme dajalec kredita po določbi 4. točke 18. člena ZPotK kot posebne stroške kredita zaračunati tudi tiste stroške, ki predstavljajo članarine v združenjih ali skupinah, ki niso zajeti s kreditno pogodbo, četudi ima članstvo vpliv na kreditne pogoje.

6. Pritrditi gre stališču zahteve, da je prekršek po 8. točki 1. odstavka 26. člena ZPotK storjen, če kreditna pogodba vsebuje določilo, ki bi v škodo potrošnika razveljavilo ali spremenilo katerokoli določilo tega zakona (21. člen ZPotK), ter ugotovitvi, da posojilni pogodbi z dne 11.10.2005 in z dne 19.9.2006 takega določila ne vsebujeta, saj v ničemer ne izključujeta uporabe kogentnih določb ZPotK. Omenjeni pogodbi pa vsebujeta določilo, po katerem se poleg efektivne obrestne mere v nasprotju s 4. točko 18. člena ZPotK zaračunava članarina za skupino potrošnikov v organizaciji pravne osebe v višini 135.960,00 SIT. Slednje izhaja iz ugotovitve v odločbi tržnega inšpektorata o prekršku in iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki sta v svojih odločbah obrazložila, da gre v obravnavanem primeru za fiktivno članarino, ne pa za članarino, ki bi po 4. točki 18. člena ZpotK lahko bila izvzeta iz skupnih stroškov kredita. Zaračunavanje fiktivne članarine po pogodbah o kreditu ni razveljavilo ali spremenilo določbe 4. točke 18. člena ZPotK na tak način, da bi bila omenjeni zakonski določbi popolnoma odvzeta njena veljava z novo pogodbeno določbo ali da ne bi šlo več za isto zakonsko določbo kot to štejeta izpodbijani odločbi, ampak je bilo takšno ravnanje storilcev prekrška, sicer na prikrit način, v nasprotju z njo. Za razveljavitev določbe zakona bi šlo v primeru, ko bi pogodbena določba popolnoma izključila uporabo zakonske določbe, za njeno spremembo pa, ko bi pogodbena določba dodala ali odvzela del besedila zakonske določbe ali jo kako drugače predrugačila (na primer, ko bi pogodbeno določilo spremenilo določbo 1. odstavka 4. člena ZPotK tako, da se več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika tvorijo celoto in so sklenjene zaradi izogibanja določbam ZPotK, ne bi štelo kot ena pogodba, ampak kot več pogodb). Končno pa je kaznovalna določba 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK v razmerju do določbe 8. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK lex specialis, zaradi česar je po pravilu, da specialnejši predpis izključuje uporabo splošnejšega predpisa (lex specialis derogat legi generali), mogoče v obravnavanem primeru uporabiti le določbo 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK.

7. Glede na povedano je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti in izpodbijano odločbo o prekršku tržnega inšpektorata spremenilo tako, da je obdolžena pravna oseba D.d.o.o. odgovorna za prekršek po 5. točki 1. odstavka 26. člena ZPotK, za kar se ji izreče globa v višini 12.518,78 EUR, odgovorna oseba D.D. pa za prekršek po 2. odstavku v zvezi s 5. točko 1. odstavka 26. člena ZPotK, za kar se mu izreče globa v višini 1.251,88 EUR. Globi, ki ju je kršiteljema izrekel prekrškovni organ, in sicer 3.000.000,00 SIT za pravno osebo in 300.000,00 SIT za odgovorno osebo pravne osebe, ostajata nespremenjeni, Vrhovno sodišče je na podlagi 4. odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur.l. RS, št. 114/2006) zneska glob, izražena v slovenskih tolarjih, zgolj pretvorilo v ustrezna evrska zneska.