Jedro

Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje (I) zavrglo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je prodajna pogodba z dne 4. 5. 1999, sklenjena med tožnico in tožencem glede parc. št. 1772/8 – travnik 4274 m2, vpisana v zk. vl. št. ... k.o. x., v celoti neveljavna oziroma nična, (II) zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se tožencu prepoveduje vsakršna obdelava, paša živali, košnja, hoja in vožnja po nepremičnini parc. št. 1772/8 – travnik 4274 m2, vpisana pri zk. vl. št. ... k.o. x. ter da je toženec dolžan iz te nepremičnine odstraniti vse njegove stvari in je ne sme več uporabljati, (III) tožeči stranki je naložilo, naj toženi stranki povrne njene stroške pravdnega postopka v znesku 555,00 EUR z obrestmi.

2. Pritožuje se tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pri sporni nepremičnini je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve do smrti M.P. brez soglasja njenih hčera. Zato so vsi pravni posli, ki so sklenjeni brez soglasja hčera tožnice, nični, neveljavni oziroma nimajo nobenega pravnega učinka. To velja tudi za zadevno prodajno pogodbo z dne 4. 5. 1999, ki zaradi omenjene vknjižbe nima dopustne podlage oziroma je svojo podlago izgubila. Predmet pogodbe ni dopusten in pogodbene stranke pogodbe objektivno ne morejo uresničiti. V pravdni zadevi IV P 1281/2003 se ni ugotavljalo, ali je prodajna pogodba z dne 4. 5. 1999 nična, saj takšen zahtevek ni bil postavljen. To pa pomeni, da je sodišče v tej pravdi neutemeljeno zavrglo tožbeni zahtevek pod točko I z obrazložitvijo, da je bilo o njem že odločeno. Takšen zaključek je tudi protispisen. Ugotovitev, da je bila sporna pogodba sklenjena, še ne pomeni tudi odločitve o samostojnem zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe. Sodišče bi zato moralo vsebinsko odločati o zahtevku za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Ker toženec uporablja sporno nepremičnino brez pravne podlage in brez dovoljenja tožnice in njenih hčera, je sodišče nepravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala prepoved vznemirjanja njene lastninske pravice. Če je prodajna pogodba nična, potem na tej podlagi toženec ni pridobil nobenih pravic in nepremičnine ne sme uporabljati. Ker toženec uporablja nepremičnino, last tožnice, ki se z uporabo ne strinja, je povsem jasno, da toženec tožnico vznemirja v njeni lastninski pravici.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o tožbenem zahtevku za ugotovitev neveljavnosti oziroma ničnosti prodajne pogodbe z dne 4. 5. 1999 že pravnomočno razsojeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1281/2003 (priloga C1) v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 288/2008 (priloga C2). Obravnavani tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti sporne pogodbe sicer ni enak zahtevku za ugotovitev, da je bila sklenjena oziroma da obstoji prodajna pogodba z dne 4. 5. 1999, kateremu je bilo pravnomočno ugodeno v pravdni zadevi IV P 1281/2003. Vendar pravnomočnost ni ovira za novo tožbo samo takrat, kadar se z njo uveljavlja enak tožbeni zahtevek, temveč tudi, če je novi zahtevek v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen (1). Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe (2). Upoštevaje navedeno in ker sta dejanski podlagi zahtevkov, kot izhaja iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, enaki (3), je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 319.člena ZPP utemeljeno zavrglo zahtevek za ugotovitev neveljavnosti sporne prodajne pogodbe. Ker ponovno odločanje o tem tožbenemu zahtevku torej ni dovoljeno, pa je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje, da je sporna prodajna pogodba zaradi vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve nična. Pritožbeno sodišče pripominja, da bi v tem delu moralo prvo sodišče odločbo poimenovati „sklep“, kar pa na pravilnost odločitve same ne vpliva.

6. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice tožnice na nepremičnini parc. št. 1772/8 k.o. x.. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženčevo početje na sporni nepremičnini (zadrževanje na nepremičnini, reja živali, postavitev ograje) ne predstavlja protipravnega vznemirjanja lastninske pravice tožnice, saj ima toženec podlago za uporabo nepremičnine v veljavni prodajni pogodbi z dne 4. 5. 1999, katere predmet je sporna nepremičnina. Tožeča stranka v pritožbi sicer vztraja, da toženec nima nobene pravice na podlagi sporne prodajne pogodbe, ker je le-ta nična, vendar pa s takšnimi navedbami ne more uspeti, saj je bilo že pravnomočno odločeno, da je sporna pogodba veljavna in zato o tem vprašanju ni več mogoče ponovno odločati (glej obrazložitev te odločbe pod točko 5).

7. Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati, da toženec uporablja sporno nepremičnino brez pravne podlage oziroma da je njegovo ravnanje protipravno. To pa predstavlja že zadostno podlago za zavrnitev obravnavane negatorne tožbe, saj je lastnik upravičen do zaščite pred vznemirjanjem le, če je vznemirjanje tudi protipravno (4). Zato se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb, s katerimi tožeča stranka izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da toženčevo ravnanje dejansko ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice v smislu 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih tožeča stranka ni priglasila.

(1) Primerjaj Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Komentar D. Wedam Lukić k 319. členu, stran 166. (2) S tem, ko je bilo ugotovljeno, da obstoji prodajna pogodba z dne 4. 5. 1999, je bilo ugotovljeno, da obstojijo vse posamezne pravice in obveznosti, ki iz tega pravnega razmerja izhajajo. To pa pomeni, da je v ugotovitvi, da prodajna pogodba obstoji, zaobsežena tudi ugotovitev o veljavnosti te pogodbe, saj pravice in obveznosti iz pogodbe ne morejo obstajati, če pogodba ni veljavna.

(3) V tej pravdni zadevi je tožeča stranka trdila, da je sporna pogodba nična zaradi vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet te pogodbe, ta okoliščina pa je bila zatrjevana, kot jasno izhaja iz prilog C1 in C2, tudi že v pravdni zadevi IV P 1281/2003. (4) Primerjaj 99. člen SPZ in Stvarnopravni zakonik s komentarjem, komentar A. Berdena k členu 99. členu, strani 502-505.